frego m (pl. -ghi) črta, poteza, čačka:
fare un frego sul quaderno napraviti čačko na zvezek
tirare un frego su qcs., dar di frego a qcs. prečrtati, zbrisati kaj
Zadetki iskanja
- frenare
A) v. tr. (pres. freno) zavirati, brzdati:
frenare la bicicletta zavirati kolo
frenare il cavallo pritegniti konja; zategniti konju uzdo
frenare l'impazienza brzdati neučakanost
frenare la lingua krotiti jezik
B) ➞ frenarsi v. rifl. (pres. mi freno) krotiti se, brzdati se:
non riuscire a frenarsi ne se znati brzdati - freno m
1. uzda:
mordere, rodere il freno pren. s težavo se brzdati
stringere il freno, allentare il freno pren. zategniti, popustiti uzde
porre freno a qcs. zaustaviti, preprečiti kaj
scuotere il freno rešiti se uzde, otresti se zavor
tenere a, in freno brzdati
senza freno neobrzdano
2. tehn., avto
freno a disco kolutna zavora
freno a ganasce, a tamburo čeljustna zavora
freno a mano ročna zavora
freno idraulico hidravlična zavora
freno pneumatico pnevmatična zavora
freno a pedale nožna zavora - fresco
A) agg. (m pl. -chi)
1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen
2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva
3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh
4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete
B) m
1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga
2. tekstil fresko (tkanina)
C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da... - frescura f hlad, svež zrak, sveža sapica:
andare a prendere la frescura della sera uživati večerni hlad - fretta f naglica, hitrica, nuja:
ho fretta mudi se mi
non c'è fretta ni tako nujno, ne mudi se toliko
far fretta a qcn. koga priganjati
darsi fretta hiteti
in fretta hitro, naglo
in fretta e furia, in tutta fretta na pete na glavo, v največji naglici - friggere*
A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati
B) v. intr.
1. cvrčati
2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti - frizione f
1. vtiranje
2. tehn. trenje:
cono a frizione torni stožec
3. avto sklopka
4. pren. trenje:
è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja - frollare
A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve
B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo - fronte
A) f
1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza
2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!
3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!
4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim
5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika
B) m
1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam
2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta
3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta - frōtta f truma, krdelo:
a frotte trumoma - frullo m frfotanje, udarjanje kril:
prendere il frullo odleteti
cogliere a frullo una persona pren. koga ustaviti ob pravem času
cogliere a frullo una parola ujeti besedo - frustare v. tr. (pres. frusto)
1. bičati, šibati (tudi pren.):
frustare a sangue do krvi prebičati
2. pren. izrabiti, zlizati, oguliti:
frustare i propri abiti oguliti obleko - frutto m (pl. -ti)
1. plod, sad, sadež:
i frutti dei campi poljski plodovi
albero da frutto sadno drevo
frutto fuori stagione pren. nadloga
frutto proibito pren. prepovedani sad
vacca da frutto plemenska krava
frutti di mare morski sadeži
2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
senza frutto brez haska
a che frutto? čemu?
3. pren. korist, dobiček:
azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička
4. ekon. obresti
PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna - fucile m
1. puška:
fucile da caccia lovska puška
fucile mitragliatore puškomitraljez
fucile a due canne dvocevka
fucile subacqueo podvodna puška
puntare il fucile naperiti puško
a un tiro di fucile streljaj oddaljen
2. pren. s puško oboroženi vojak, mož:
un esercito forte di molte migliaia di fucili vojska z več tisoč vojaki
3. strelec:
essere un buon, un cattivo fucile biti dober, slab strelec - fuggire
A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
fuggire all'impazzata bežati kot nor
fuggire di galera uiti iz zapora
fuggire di casa pobegniti z doma
a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
come fuggono gli anni kako leta bežijo
B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
fuggire la fatica izmikati se naporom - fulmine m
1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled
2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo - fumetto2 m
1. oblaček, besedilo v oblačku
2.
fumetti pl. stripi:
romanzo a fumetti roman v stripu
fumetti d'anticipazione znanstvenofantastični stripi - fumo
A) m
1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti
2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?
3. para:
il fumo della pentola para iz lonca
4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja
5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec
6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila
B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva - fundamênten (-tna -o) adj. grad. delle fondamenta; di, della fondazione:
fundamentna blazina fondazione a platea