fornēllo m
1. pomanjš. od ➞ forno
2. gorišče:
il fornello della caldaia gorišče kotla
3. štedilnik:
fornello elettrico, a gas električni, plinski štedilnik
accendere, spegnere il fornello prižgati, ugasniti štedilnik
4. mont. jašek:
fornello di ventilazione zračni jašek
Zadetki iskanja
- fornire v. tr. (pres. fornisco)
1. dati, nuditi:
fornire qcn. di qcs. oskrbeti koga s čim
fornire qcs. a qcn. komu kaj priskrbeti
2. proizvesti, proizvajati:
questo motore fornisce energia elettrica ta motor proizvaja električno energijo
3. prodati, dobaviti:
fornire la merce al cliente dobaviti blago stranki - forse
A) avv.
1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo
2. približno:
saranno forse le cinque ura bo približno pet
3.
forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
non è forse vero? ali morda ni res?
B) m invar. dvom, negotovost:
essere, stare in forse biti v dvomih
metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
senza forse zagotovo:
arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje - fōrte
A) agg.
1. močen, krepek, silen:
è forte come un toro močen je kot bik
dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
forte volontà močna volja
essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
uno Stato forte močna država
un forte scapaccione močna klofuta
2. učinkovit:
rimedio forte učinkovito zdravilo
3. velik, hud:
una forte somma velika vsota
è un forte bevitore hud pivec je
4. težak, mučen, neprijeten:
parole forti težke besede
è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec
B) avv.
1. močno, hudo:
picchiare forte močno udrihati
è arrabbiato forte hudo je jezen
2. hitro:
camminare forte hitro hoditi
3. glasno:
parlare forte glasno govoriti
4. veliko:
mangiare forte veliko jesti
giocare forte igrati za velike vsote
C) m
1. trdnjava, utrdba
2. moč, vrlina:
la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina
3. jedro:
il forte dell'esercito jedro vojske
nel forte della mischia v najhujšem metežu - fortuna f
1.
Fortuna mitol. Fortuna
2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva
3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo
4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje
5. vihar, nevihta - fōrza
A) f
1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč
2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila
3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred
B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter! - forzare
A) v. tr. (pres. fōrzo)
1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti
2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede
3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš
B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči - fosco agg. (m pl. -chi)
1. temen, mračen:
cielo fosco temno nebo
2. pren. mračen, temen, žaloben; grozeč:
sguardo fosco grozeč pogled
fosche previsioni mračna predvidevanja
descrivere qcs. a tinte fosche naslikati kaj v temnih barvah - fotografia f
1. fotografija
2. fotografija, posnetek, slika:
fotografia istantanea trenutni posnetek
fare una fotografia a qcn. koga fotografirati
album di fotografie foto album - fotografíja (-e) f
1. (slika) fotografia, foto:
barvna, črno-bela fotografija fotografia a colori, in bianco e nero
film. direktor fotografije direttore della fotografia
2. (dejavnost) fotografia - fottere v. tr. (pres. fotto)
1. vulg. fukati:
va' a farti fottere! odjebaj!, poberi se!
2. pren. zajebati; prevarati, pretentati:
fottersi di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj - francjóžefovski (-a -o) adj. hist. di Francesco Giuseppe:
francjožefovska brada barba a due punte
pren. iz francjožefovske dobe vecchissimo, superato - francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
francoska kuhinja cucina francese
francoski film cinematografia francese
med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
friz. francoska brada barba a tre punte
hist. francoska revolucija rivoluzione francese
gastr. francoska solata insalata russa
gost. francoska strežba servizio alla francese
meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
arhit. francosko okno porta-finestra - frase f
1. stavek, izraz; fraza:
una frase breve ma significativa kratek, a pomenljiv stavek
frasi di cerimonia vljudnostne fraze
sono solo frasi to so same fraze
frase fatta prazna fraza, puhlica
usare frasi scelte uporabljati izbrane izraze
non trovare la frase giusta ne najti pravega izraza
2. glasba fraza - frate m
1. relig. frater, samostanski brat, redovnik, menih:
frate minore manjši brat, minorit, frančiškan
frate converso, frate laico brat laik
farsi frate pomenišiti se, stopiti v samostanski red, postati redovnik
2. pren.
va' a farti frate! pojdi k vragu!
star coi frati e zappar l'orto tako plesati, kakor drugi godejo - frčáti (-ím) imperf. pren.
1. svolazzare; volare, sfrecciare; piovere; correre
2. pog. volare, essere licenziato; šol. essere bocciato
3. pren. prendersi una cotta, innamorarsi:
frčati za kom correre dietro a qcn. - freccia f (pl. -ce)
1. puščica, strelica:
incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)
2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka
3.
freccia di direzione avto nekoč smernik
freccia del campanile konica zvonika
a freccia puščičast
ala a freccia aero puščičasto krilo - freddo
A) agg.
1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali
2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve
B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to - fregare
A) v. tr. (pres. frego)
1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči
2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro
B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)
1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga
2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar! - fregatura f
1. drgnjenje; odrgnina, raza, praska:
un pavimento pieno di fregature pod, poln odrgnin
2. pog. prevara, ukana:
dare una fregatura a qcn. okoli prinesti koga, potegniti koga
prendere una fregatura nasankati
3. pog. ovira, neprilika