prihódek (-dka) m
1. reddito, entrata, introito, guadagno:
osebni prihodek (dohodek) reddito da lavoro
prihodek na prebivalca reddito pro capite
ima majhne prihodke guadagna poco
2. gettito:
prihodek od davkov gettito delle imposte
Zadetki iskanja
- prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - prikrojeváti (-újem) | prikrojíti (-ím) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare:
prikrojiti podatke tako, da so uporabni adattare i dati in modo da renderli utilizzabili
prikrojiti obleko adattare un vestito - prilóžnost (-i) f occasione, opportunità, circostanza, congiuntura, momento, destro:
čakati ugodno priložnost aspettare l'occasione, il momento opportuno, cogliere il destro, approfittare dell'opportunità
dekle je zanj dobra priložnost la ragazza è per lui una buona occasione
(vljudnostno) izrabljam priložnost, da se Vam zahvalim za Vaše prizadevanje colgo l'occasione per ringraziarLa del Suo gentile interessamento
obleka za slavnostne priložnosti abito delle grandi occasioni - prima1
A) avv.
1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej
2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej
3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava
B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem
C) cong. prima di, prima che
1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel
2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal - príma2
A) adj. inv. pog. eccezionale, eccellente, di prim'ordine:
to je prima učitelj è un maestro eccellente
B) pog. (v pov. rabi)
prima je, da prideš za božič è bello che tu venga per natale
C) adv. pog. benissimo:
vozi prima guida benissimo
Č) inter. pog. benissimo - primadóna (-e) f muz. primadonna:
pren. pejor. vesti se, nastopati kot kaka primadona darsi arie da primadonna - primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
na primer per esempio
načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
za vsak primer per ogni evenienza
jur. precedenčni primer precedente
zavarovalni primer sinistro
primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali - primérek (-rka) m esemplare, copia; specimen:
značilen primerek vrste un caratteristico esemplare della specie
ohranilo se je le nekaj primerkov knjige del libro si conservano poche copie, pochi esemplari
muzejski primerek uno specimen da museo - primériti (-im) | primérjati (-am)
A) perf., imperf. paragonare, confrontare, comparare, commisurare, raffrontare; riscontrare:
primerjati podatke raffrontare i dati
primerjati prevod z izvirnikom paragonare la traduzione all'originale
B) primériti se (-im se) | primérjati se (-am se) perf., imperf. refl. accadere, succedere, capitare:
primerila se je nesreča è accaduta una disgrazia
redkokdaj se je primerilo, da je zbolel è capitato rare volte che si ammalasse - prímež (-a) m teh. morsa, morsetto; obrt. strettoio:
čeljusti primeža le ganasce del morsetto
pren. imeti koga v primežu mettere qcn. con le spalle al muro, stringere qcn. alle corde
cevni primež morsa per tubi
kovaški primež morsa da fabbro
paralelni primež morsa parallela
ročni primež morsetto - primo
A) agg.
1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel
2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja
3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno
4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten
5. ekon.
materie prime surovine
6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo
B) m (f -ma)
1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec
2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto
3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja
4. elipt. minuta (časovna enota)
5. minuta (enota za ravninski kot) - prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata - pripêči (-pêčem) | pripékati (-am) perf., imperf. bruciare, scottare:
vročina je pripekala faceva un caldo da morire - pripomínjati (-am) | pripómniti (-im) imperf., perf. osservare, rilevare; eccepire, obiettare; aggiungere; pisar. rimarcare:
nimam kaj pripomniti non ho nulla da eccepire - pripomôči (-mórem) perf. aiutare, contribuire:
razburjenje je pripomoglo, da se mu je zdravje poslabšalo l'eccitazione contribuì ad aggravare il suo stato di salute - pripráviti (-im) | priprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo
3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia
4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda
5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia
6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore
B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale - priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
krivo priseči giurare il falso, spergiurare
priseči na resničnost česa giurare il vero
priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
priseči pred kom giurare nelle mani di qcn. - priséga (-e) f giuramento; knjiž. giuro:
izreči prisego (priseči) far giuramento, giurare
prelomiti prisego violare il giuramento, mancare al giuramento
pod prisego sotto giuramento
prazna prisega promessa da marinaio
med. Hipokratova prisega giuramento ippocratico
kriva prisega spergiuro, giuramento falso
vojaška prisega giuramento di fedeltà (alla bandiera) - prismodaríja (-e)
A) f sciocchezza, stupidaggine, balordaggine
B) inter. sciocchezza; macché:
praviš, da jo je zapustil, prismodarija! dici che lui l'ha lasciata: sciocchezze!