Franja

Zadetki iskanja

  • vestito1 agg.

    1. oblečen:
    calzato e vestito pren. popoln:
    asino calzato e vestito popoln osel
    nascere vestito pren. šalj. biti srečko

    2. bot. v lupini, neoluščen:
    riso vestito (risone) neoluščeni riž
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • véverica (-e) f zool. scoiattolo (Sciurus vulgaris):
    hiter kot veverica agile come uno scoiattolo
    plezati kot veverica arrampicarsi come uno scoiattolo
    pl. veverice sciuridi ( sing. -e ) (Sciuridae)
    leteča veverica scoiattolo volante (Eupetaurus cinereus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
  • véz (-í) f

    1. legame, laccio

    2. strojn. elemento di accoppiamento, di fissaggio; giunto:
    kovice, mazniki, vijaki in druge vezi i rivetti, le caviglie, le viti e altri elementi di fissaggio

    3. anat. legamento:
    medvretenčne, sklepne vezi legamenti intervertebrali, articolatori

    4. legame:
    družbene, družinske, sorodstvene vezi legami sociali, familiari, parentelari
    gospodarske, kulturne vezi legami economici, culturali
    krvna vez legame di sangue
    ljubezenska, zakonska vez legame amoroso, coniugale

    5. teh. giuntura:
    natezna vez tirante; fiz., kem. legame
    ionska vez legame ionico
    šport. smuška vez attacco da sci
    varnostna vez attacco di sicurezza
  • véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
    (pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
    vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
    imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
    kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
    žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
    govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
    kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente
  • vézanje (-a) n il legare, legamento, legatura; rilegatura (dei libri); collegamento, unione:
    vezanje črk v zloge in besede unione di lettere in sillabe e parole
    ekon. vezanje valute na vrednost zlata ancoraggio della valuta al valore dell'oro
    vezanje z vrvmi trincatura
    vezanje v sveženj rattralciatura
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • vi

    A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

    1. vas, vam:
    vi sento benissimo odlično vas slišim
    devo darvi ragione moram vam dati prav

    2. (v funkciji etičnega dativa)
    vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

    3. pleon.
    chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

    B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
    non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

    C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
    Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
    per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan
  • (vé vé) pron.

    1. voi:
    vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
    blagor vam! beati voi!
    gorje vam! poveri voi!

    2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
    ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

    3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
    kako vam je ime? (lei) come si chiama?
    to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

    4. (izraža človeka nasploh)
    hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così
  • via1 f

    1. cesta, pot; ulica:
    via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
    via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    via battuta prometna cesta
    via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
    via Dante Dantejeva ulica
    via Trieste Tržaška cesta
    via traversa prečna ulica
    a mezza via na pol poti
    incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
    mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

    2. ekst. pot, steza:
    via d'acqua navt. luknja, špranja
    via armentaria živinska steza
    via coperta voj. strelski jarek, rov
    via libera prost prehod
    dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

    3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
    via satellite prek satelita
    prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
    viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

    4. astr.
    via lattea rimska cesta

    5. anat. pot:
    via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
    via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

    6. pren. pot:
    la via della coca kokainska pot
    la via della seta hist. pot svile
    fanali di via navigacijske luči
    fare, tenere una via iti po neki poti
    fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
    insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
    mettersi in via kreniti na pot

    7. alpin. pot, vzpon:
    alta via alpinistični vzpon
    via ferrata zavarovana pot
    ripetere una via ponoviti vzpon

    8. ekst. pot, potovanje:
    in via, per via po poti, spotoma
    il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

    9. pren. kariera:
    la via degli affari poslovna kariera
    infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

    10. pren. stran:
    parente per via di madre sorodnik po materini strani

    11. pren. sredstvo, možnost:
    via aerea ptt letalska pošta
    via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
    via di scampo, d'uscita izhod

    12. pren. (življenjska, moralna) pot:
    essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

    13. pren. pot, način (za dosego cilja):
    in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
    via di mezzo srednja pot
    per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
    trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

    14. zaključek; dokaz

    15.
    per via di zaradi
    per via che pog. ker:
    devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
    non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

    16. pot, postopek:
    adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
    agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
    in via provvisoria začasno
    vie di fatto fizični napad
    passare a vie di fatto fizično napasti
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • viaggio m (pl. -gi)

    1. potovanje, pot:
    viaggio di andata e ritorno potovanje tja in nazaj
    abito, borsa da viaggio potovalna obleka, potovalna torba
    cestino da viaggio kosilo v košarici (za potnike)
    buon viaggio!, felice viaggio! srečno pot!
    buon viaggio pren. pog. nič zato, nič ne de
    l'estremo, l'ultimo viaggio zadnja pot, smrt
    compiere il viaggio in aereo, in automobile, a piedi, in treno potovati z letalom, z avtom, peš, z vlakom
    essere in viaggio biti na poti, potovati
    mettersi in viaggio odpotovati

    2. ekst. potovanje:
    viaggio d'affari, di esplorazione, di nozze, di piacere, di studio poslovno, raziskovalno, poročno, počitniško, študijsko potovanje
    libro di viaggi potopis
    fare un viaggio in America potovati v Ameriko

    3. relig. romanje:
    un viaggio alla Mecca romanje v Meko

    4. (namišljeno) potovanje:
    i viaggi di Gulliver Guliverjeva potovanja
    il viaggio della vita življenjska pot

    5. pog. prevoz (blaga):
    fare un viaggio e due servizi pren. ubiti dve muhi na en mah

    6. žarg. trip (med učinkovanjem mamila); ekst. pren. beg
  • víd (-a) m

    1. fiziol. vista; knjiž. lume:
    sluh in vid udito e vista
    izgubiti vid perdere la vista
    močna svetloba mu je jemala vid la forte luce lo accecava
    publ. izgubiti iz vida perdere di vista

    2. lingv. aspetto verbale
  • víden1 (-dna -o) adj.

    1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
    vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
    z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
    vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
    viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

    2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
    vidna osebnost un personaggio in vista

    3. fiz. visibile:
    vidni spekter spettro visibile

    4. grad.
    vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vílice (-lic) f pl.

    1. forchetta:
    vilice, nož in žlica forchetta, coltello e cucchiaio

    2. forcella (del telefono); forcella (della bicicletta); forcella, forcola (del remo); šah. forchetta, inforcatura; rib. lancia:
    muz. glasbene vilice diapason
  • vino m

    1. vino:
    vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
    vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
    vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
    vino nuovo, vecchio novo, staro vino
    vino d'annata žlahtno vino
    vino artefatto sadno vino
    vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
    vino brulé kuhano vino
    vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
    vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
    vino gasato, gassato umetno peneče se vino
    vino mezzo, secondo patočno vino
    vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
    dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

    2. (sadno) vino:
    vino di mele (sidro) jabolčnik
    vino di riso sake

    3. pren. pijanost:
    i fumi del vino pijanost
    avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
    reggere il vino dobro prenesti vino
    smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
    PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • violino m

    1. glasba violina, gosli:
    a violino violinski, violinske oblike
    un assolo di violino violinski solo
    chiave di violino violinski ključ
    composizione per violino e orchestra skladba za violino in orkester

    2. glasba violina (violinist v orkestru):
    primo, secondo violino prva, druga violina
    violino di fila violina v orkestru
    violino di spalla prva violina; pren. šalj. zvest sodelavec, pomočnik

    3. pren. žarg. piflar

    4. pren. pog. pršut
  • virgola f

    1. jezik vejica:
    doppie virgole narekovaji
    punto e virgola podpičje
    non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
    fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
    guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten

    2. mat. vejica

    3. zavojek las