usura1 f odiranje, oderuštvo; oderuške obresti:
a usura pren. obilo:
arricchirsi con l'usura obogateti z oderuštvom
dare denaro a usura posojati denar za oderuške obresti
Zadetki iskanja
- utoníti (utónem) perf. intr.
1. annegare, affogare; affondare
2. (izginiti) perdersi, svanire, dileguarsi:
besede utonejo v trušču le parole svaniscono nel frastuono
utoniti v pozabo svanire nel dimenticatoio
v vinu mu utonejo vse skrbi nel vino annegano tutte le sue preoccupazioni
sonce je utonilo za goro il sole è tramontato dietro il monte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. utoniti v blatu depravarsi (moralmente)
utoniti v dolgovih essere indebitato fino al collo
utoniti v solzah piangere sconsolatamente
utoniti v tujem morju snazionalizzarsi - utòr (-óra) m incastro, incastratura, scanalatura; coulisse:
utor za žebelj, vijak ceca
vrata na utor (kulisna vrata) porta scorrevole, porta a soffietto (a coulisse) - uveljavítev (-tve) f affermazione, successo, riuscita:
prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic impegno per l'affermazione dei diritti dell'uomo - užítek (-tka) m
1. piacere, soddisfazione, gusto, godimento:
vzbujati užitek suscitare piacere
hlastati za užitki correre dietro ai piaceri
estetski, spolni, telesni užitek godimento estetico, sessuale, del corpo
pog. kakšen užitek! che goduria!
2. jur. usufrutto:
dosmrtni užitek usufrutto vita natural durante - vába (-e) f
1. esca:
vreči vabo gettare l'esca
riba je prijela za vabo il pesce ha adescato
2. pren. allettamento, attrattiva; richiamo:
vaba za naivneže specchietto per le allodole - vága (-e) f
1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia
2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso
3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo - vaglio m (pl. -gli)
1. rešeto:
vaglio a mano, meccanico ročno, strojno rešeto
vaglio per la ghiaia, per il grano rešeto za gramoz, za žito:
gettare l'acqua nel vaglio pren. nositi vodo v morje, početi kaj jalovega
passare al vaglio rešetati (tudi pren.)
2. pren. rešetanje, natančen pregled:
fare un vaglio skrbno izbrati
passare, sottoporre al vaglio qcs. kaj natančno prerešetati, pretresti - valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - valore m
1. veljava, vrednost
2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet
3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost
4.
valori pl. dragocenosti; dragulji
5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir
6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven
7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote
8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti
9. glasba trajanje, vrednost
10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji
11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen
12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času
13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji - vàmp (vámpa) m
1. zool. rumine
2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
vampi po tržaško trippe alla veneziana
3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa
4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
imeti prazen vamp aver fame
skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia
5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione
6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre - varjênje (-a) n saldatura:
hladno varjenje saldatura a freddo
plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
točkovno varjenje saldatura a punti
varjenje s pritiskom saldatura a pressione
pištola za varjenje pistola per saldatura
obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza - varoválo (-a) n
1.
zvočno varovalo za ušesa cuffia antiacustica
tekst. varovalo osnovnih niti portafilo
elektr. napetostno varovalo dispositivo di tensione
2. voj. sicura - várstvo (-a) n
1. custodia; cura:
zaupati komu varstvo otroka affidare a qcn. la cura del bambino
žarg. šol. celodnevno, šolsko varstvo doposcuola
2. protezione, difesa; assicurazione:
dajati, nuditi komu varstvo dare protezione a qcn.
socialno, zdravstveno varstvo assicurazione sociale, sanitaria
3. difesa, tutela, salvaguardia:
ukrepi za varstvo okolja misure per la tutela, per la salvaguardia dell'ambiente
spomeniško varstvo tutela dei beni culturali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati komu denar v varstvo dare denaro in custodia a qcn.
odpeljati obsojenca pod močnim varstvom condurre il condannato sotto forte scorta
jur. pravno varstvo tutela giuridica
jur. zahteva za varstvo zakonitosti ricorso per cassazione
varstvo okolja ambientalismo; difesa, tutela dell'ambiente - várščina (-e) f jur. cauzione, garanzia, sicurtà:
plačati varščino za koga pagare la cauzione per qcn. - vaso m
1. vaza; vrč:
vasi etruschi, greci etruščanske, grške vaze
vaso di porcellana, di rame porcelanska, bakrena vaza
a vaso vrčast
vaso di coccio pren. slabič, strahopetnež, nebogljenec
vaso da fiori cvetlična vaza
vaso da notte nočna posoda
vaso di Pandora pren. Pandorina škatlica
portar vasi a Samo pren. vodo nositi v morje
2. kozarec; posoda:
vaso per marmellata, per sottaceti kozarec za marmelado, za v kisu vloženo zelenjavo
vaso di Dewar fiz. Dewarjeva posoda
3. straniščna školjka
4. anat. žila:
vasi sanguigni žile
vasi linfatici limfni vodi
5. bot. žila:
vaso aperto traheja
vaso chiuso traheida
6. relig.
vaso d'elezione izbrana duša
7. navt. ogredje (za ladjo v gradnji)
8. fiz. posoda:
vasi comunicanti vezne posode - vát (-a) m elektr. watt (W):
žarnica za šestdeset vatov una lampadina da sessanta watt - vēcchio
A) agg. (m pl. -chi)
1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino
4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda
6. pren. zastarel
7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina
8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
B) m (f -ia)
1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši
2.
vecchi pl. predniki
3. staro, zastarelo - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - večkráten (-tna -o) adj. ripetuto, reiterato; plurimo:
večkratni milijarder plurimiliardario
šport. večkratni svetovni prvak più volte campione del mondo
med., adm. večkratni invalid portatore di più handicap
trg. steklenica za večkratno uporabo bottiglia con vuoto a rendere
jur. večkratni povratnik recidivo