vena f
1. anat. žila, vena:
vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela
2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)
3. pren. sled, pridih
4. geol. žila; rudišče:
vena d'acqua vodna žila
vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik
5. pren. žila, žilica, dar:
la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila
6. pren. razpoloženje:
essere in vena di biti razpoložen za
7.
sulla vena sladkast (vino)
Zadetki iskanja
- vèndar
A) adv.
1. veramente, cionondimeno:
daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno
2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
odpri vendar suvvia, apri!
kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!
3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!
B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo - venditore
A) agg. (f -trice) prodajen
B) m (f -trice) prodajalec, prodajalka, trgovec, trgovka:
il venditore e il compratore prodajalec in kupec
venditore ambulante krošnjar
venditrice d'amore evfemistično prostitutka
venditore di carne umana trgovec s sužnji
venditore di fumo pren. širokoustnež, slepar - venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja - venti
A) agg. dvajset:
oggi è il giorno venti danes smo dvajsetega
una vacanza di venti giorni dvajsetdnevne počitnice
avrà detto venti parole in tutto pren. komajda je spregovoril
gliel'ho detto venti volte stokrat, ničkolikokrat sem mu povedal
B) m f
1.
alle venti ob osmih, osmi uri (zvečer)
nel venti dvajsetega leta
2. lovstvo puška kalibra 20 - venticinque agg.; m
1. petindvajset:
opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
venticinque lettori tistih nekaj bralcev
oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
nel '25 petindvajsetega leta
2. pren. knjižno maloštevilni, redki - ventidue
A) agg. dvaindvajset:
ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega
B) m (f)
le ventidue deseta ura (zvečer)
oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
nel '22 dvaindvajsetega leta - ventíl (-a) m valvola (tudi ekst., elektr.); pl. ventili valvolame;
odviti, priviti ventil svitare, avvitare la valvola
satira je družbeni ventil la satira è una valvola sociale; muz. (pri trobilih) valvola a pistone
strojn. iglasti ventil valvola a spillo
izpušni, sesalni ventil valvola di scarico, di aspirazione
kotni ventil valvola ad angolo
redukcijski ventil valvola di riduzione
tlačni ventil valvola di mandata
varnostni ventil valvola di sicurezza
zaporni ventil valvola di chiusura, di arresto - ventisēi agg.; m šestindvajset:
oggi è il giorno ventisei danes smo šestindvajsetega
nel '26 šestindvajsetega leta - ventitré
A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega
B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani - ventōtto
A) agg. osemindvajset:
oggi è il giorno ventotto danes smo osemindvajsetega
B) m osemindvajset:
sono le due e ventotto ura je dve in osemindvajset minut
nel '28 osemindvajsetega leta - véra (-e) f
1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena
3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna
4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore
5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici
6. pren. (skupek načel, naukov) credo
7. rel. (molitev) credo (apostolico)
8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia - vergognarsi v. rifl. (pres. mi vergogno)
1. sramovati se:
vergognarsi di qcs., di qcn. sramovati se česa, koga
vergognati! sram te bodi
2. ekst. biti sramežljiv, plah:
non vergognarsi di nulla e di nessuno biti predrzen, nesramen - vērso4 prep.
1. proti, na, nad
verso di (+ osebni zaimek) proti:
la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
veniva verso di noi prihajal je proti nam
2. pri, blizu:
sta verso il centro stanuje blizu centra
3. proti (časovno):
ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru
4. pri (približno):
pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih
5. do (v odnosu do):
nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev
6. trgov. (contro) proti:
consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu - vertikála (-e) f mat. verticale (tudi ekst.); geod. (navpičnica) verticale:
vertikala in horizontala la verticale e l'orizzontale
betonske vertikale novega časa le odierne verticali in cemento armato
v vertikalo grajena slika un quadro impostato sulla verticale
vertikala razpredelnice colonna della tabella - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - veselíti (-ím)
A) imperf.
1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!
2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica
B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.
1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato
2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso - vesêlje (-a) n
1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo
2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione
3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri
4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti - vēspro m
1. večer
2. relig. večernice; zdravamarija:
cantare a qcn. il vespro (e la compieta) pren. komu jih nabrenkati
3. hist.
vespri siciliani sicilijanske večernice - vést2 (-í) f notizia, nuova; voce:
razveseljiva vest allegra notizia
najnovejše vesti ultime notizie, recentissime
športne vesti notizie sportive; rad. notiziario sportivo
potrditi, zanikati vesti confermare, contestare le notizie
(v osmrtnicah) sporočam žalostno vest, da je umrl ... ci duole informare che è deceduto...