Franja

Zadetki iskanja

  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uncino m

    1. kavelj, kljuka:
    a uncino kavljast
    mani a uncino pren. grabežljive roke

    2. pren. šalj. čačka

    3. pren. izgovor, pretveza; dlakocepstvo:
    attaccar l'uncino iskati pretvezo
    attaccarsi a tutti gli uncini dlakocepiti
    tirare con gli uncini privleči za lase

    4. bot. prijemalka

    5. šport kroše (pri boksu)

    6.
    tiro a uncino horuk
  • unità f

    1. enotnost:
    unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
    unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora

    2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
    lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
    Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije

    3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
    unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev

    4. enota:
    unità didattica šol. učna enota
    il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
    unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta

    5. mat. število ena

    6. fiz. enota:
    unità astronomica astronomska enota
    unità derivata izpeljana merska enota
    unità fondamentale osnovna enota
    unità di misura merska enota

    7. farm.
    unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina

    8. agr.
    unità foraggiera krmna enota

    9. ekon.
    unità di consumo potrošniška enota
    unità monetaria denarna enota
    unità di prezzo enotna cena

    10. urban.
    unità d'abitazione stanovanjska enota

    11. voj. enota:
    unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
    unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota

    12. med. enota; oddelek:
    unità neonatale porodni oddelek

    13. aero, navt. letalo, ladja:
    unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo

    14. inform. procesna enota:
    unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota
  • univêrza (-e) f šol. università, ateneo; hist. studio, archiginnasio:
    študirati na univerzi studiare all'università, frequentare l'università
    končati univerzo finire l'università, laurearsi
    ljubljanska, tržaška, videmska univerza università di Lubiana, di Trieste, di Udine
    ljudska univerza università popolare
    univerza za tretje življenjsko obdobje università della terza età
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • uōvo m (f pl. -va)

    1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra

    2. (kokošje) jajce:
    bianco, chiara d'uovo beljak
    rosso d'uovo rumenjak
    uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
    uovo benedetto pirh
    uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
    uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
    uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
    uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
    uovo al tegame kulin. jajce na oko
    l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
    la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
    pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
    pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
    testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
    è come bere un uovo pren. nič lažjega
    essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
    guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene

    3. ekst.
    uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
    uovo di neve kulin. snežna kepa
    uovo da rammendo goba za krpanje
    PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • uporába (-e) f uso, impiego, fruizione, utilizzazione; ricorso:
    navodila za uporabo istruzioni per l'uso
    zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso esterno, interno
    predmeti za osebno uporabo (rabo) oggetti per uso personale
    soba z uporabo kuhinje camera con uso di cucina
    pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih stimolare l'impiego, l'utilizzazione dei computer nei vari settori
    uporaba sile za dosego ciljev il ricorso alla violenza per il raggiungimento degli scopi
    uporaba jedrske energije il nucleare
    lingv. posebna vrsta uporabe pridevnikov un tipo particolare di aggettivazione
    teh. uporaba sončne energije impiego del solare
  • uporáben (-bna -o) adj.

    1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
    uporabne ideje idee utili
    uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
    fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

    2. servibile, agibile:
    stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

    3. applicato:
    uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. uporabna vrednost valore d'uso
    jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità
  • uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

    1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
    papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
    policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
    tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

    2. servirsi; approfittare; sfruttare:
    uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
    uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

    3. usare, riportare, ricorrere (a):
    uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

    4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
    uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
    uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
    pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
    pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
    spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
    ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
    pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso
  • uporabnína (-e) f tassa, diritti per l'uso:
    plačati uporabnino za instrumente pagare la tassa per l'affitto di strumenti
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • uràd (-áda) m

    1. ufficio:
    carinski urad ufficio doganale, dogana
    davčni urad ufficio delle imposte
    matični urad ufficio dello stato civile
    tiskovni urad ufficio stampa
    zvezni urad za cene ufficio federale dei prezzi
    poštni urad ufficio postale, posta
    patentni urad ufficio brevetti

    2. ufficio, agenzia:
    potovalni urad agenzia viaggi
    obveščevalni, poročevalski urad agenzia informazioni
    pren. iti na matični urad sposarsi (con rito civile)
    urad za najdene predmete ufficio oggetti smarriti
    turistični urad ufficio turistico; pro loco
    urad za tujce ufficio stranieri
    rel. župnijski urad ufficio parrocchiale
    žel. prometni urad ufficio del traffico
  • uráden (-dna -o) adj. ufficiale, d'ufficio; formale:
    jur. uradni dan giorno d'ufficio, giorno d'udienza
    uradni list gazzetta ufficiale
    uradni pogovori trattative ufficiali
    uradna skrivnost segreto d'ufficio
    uradni akt atto d'ufficio
    uradni branilec difensore d'ufficio
    uradna zaroka fidanzamento ufficiale
    uradna prepoved interdizione
    prepoved opravljanja uradnih funkcij interdizione dai pubblici uffici
    ekon. uradni tečaj corso, cambio ufficiale
    uradni jezik lingua ufficiale
    uradna potrditev legalizzazione
    uradna tajnost segreto d'ufficio, segreto bancario (nelle operazioni bancarie)
    trg. uradni cenik mercuriale
    jur. uradni ogled perlustrazione
    uradni razglas editto
    uradno dovoljenje autorizzazione
    uradno področje attribuzioni
    uradno sporočilo comunicato (ufficiale)
    publ. uradno sporočilo za javnost comunicato alla cittadinanza; velina
  • úrna (-e) f urna:
    urna za pepel urna cineraria
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • uslúžbenec (-nca) | -nka (-e) m, f impiegato (-a), dipendente:
    državni, javni uslužbenec impiegato pubblico, impiegato statale, statale
    stalni uslužbenec, uslužbenec za določen čas impiegato di ruolo, straordinario
    bančni uslužbenec bancario; sportellista
    železniški uslužbenec dipendente delle ferrovie
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
  • usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.

    1. abilitare, addestrare; recuperare:
    usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
    usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
    usposabljati invalide recuperare gli invalidi

    2. riattare, riattivare:
    usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico
  • usrán (-a -o) adj.

    1. vulg. smerdato; ekst. sporco, sudicio, infangato

    2. pog. fottuto, di merda:
    delati za nekaj usranih fičnikov lavorare per quattro fottuti soldi
    usrano vreme tempo brutto
    vulg. drek, pa tak usran kraj! che paese di merda!
  • ustavljáč (-a) m

    1. teh. dispositivo di arresto;
    ustavjač za vrata marmino

    2. lov. cane da ferma