uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico
Zadetki iskanja
- uncino m
1. kavelj, kljuka:
a uncino kavljast
mani a uncino pren. grabežljive roke
2. pren. šalj. čačka
3. pren. izgovor, pretveza; dlakocepstvo:
attaccar l'uncino iskati pretvezo
attaccarsi a tutti gli uncini dlakocepiti
tirare con gli uncini privleči za lase
4. bot. prijemalka
5. šport kroše (pri boksu)
6.
tiro a uncino horuk - unità f
1. enotnost:
unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora
2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije
3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev
4. enota:
unità didattica šol. učna enota
il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta
5. mat. število ena
6. fiz. enota:
unità astronomica astronomska enota
unità derivata izpeljana merska enota
unità fondamentale osnovna enota
unità di misura merska enota
7. farm.
unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina
8. agr.
unità foraggiera krmna enota
9. ekon.
unità di consumo potrošniška enota
unità monetaria denarna enota
unità di prezzo enotna cena
10. urban.
unità d'abitazione stanovanjska enota
11. voj. enota:
unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota
12. med. enota; oddelek:
unità neonatale porodni oddelek
13. aero, navt. letalo, ladja:
unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo
14. inform. procesna enota:
unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota - univêrza (-e) f šol. università, ateneo; hist. studio, archiginnasio:
študirati na univerzi studiare all'università, frequentare l'università
končati univerzo finire l'università, laurearsi
ljubljanska, tržaška, videmska univerza università di Lubiana, di Trieste, di Udine
ljudska univerza università popolare
univerza za tretje življenjsko obdobje università della terza età - uōmo m (pl. uomini)
1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)
2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek
3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk
4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito
5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)
6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik
7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček
8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek
9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec
10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran
11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!
12. človek, nekdo
13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo - uōvo m (f pl. -va)
1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra
2. (kokošje) jajce:
bianco, chiara d'uovo beljak
rosso d'uovo rumenjak
uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
uovo benedetto pirh
uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
uovo al tegame kulin. jajce na oko
l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
è come bere un uovo pren. nič lažjega
essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene
3. ekst.
uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
uovo di neve kulin. snežna kepa
uovo da rammendo goba za krpanje
PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi - uporába (-e) f uso, impiego, fruizione, utilizzazione; ricorso:
navodila za uporabo istruzioni per l'uso
zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso esterno, interno
predmeti za osebno uporabo (rabo) oggetti per uso personale
soba z uporabo kuhinje camera con uso di cucina
pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih stimolare l'impiego, l'utilizzazione dei computer nei vari settori
uporaba sile za dosego ciljev il ricorso alla violenza per il raggiungimento degli scopi
uporaba jedrske energije il nucleare
lingv. posebna vrsta uporabe pridevnikov un tipo particolare di aggettivazione
teh. uporaba sončne energije impiego del solare - uporáben (-bna -o) adj.
1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale
2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile
3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità - uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.
1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica
2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.
3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione
4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso - uporabnína (-e) f tassa, diritti per l'uso:
plačati uporabnino za instrumente pagare la tassa per l'affitto di strumenti - úra (-e) f
1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora
2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato
3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più - uràd (-áda) m
1. ufficio:
carinski urad ufficio doganale, dogana
davčni urad ufficio delle imposte
matični urad ufficio dello stato civile
tiskovni urad ufficio stampa
zvezni urad za cene ufficio federale dei prezzi
poštni urad ufficio postale, posta
patentni urad ufficio brevetti
2. ufficio, agenzia:
potovalni urad agenzia viaggi
obveščevalni, poročevalski urad agenzia informazioni
pren. iti na matični urad sposarsi (con rito civile)
urad za najdene predmete ufficio oggetti smarriti
turistični urad ufficio turistico; pro loco
urad za tujce ufficio stranieri
rel. župnijski urad ufficio parrocchiale
žel. prometni urad ufficio del traffico - uráden (-dna -o) adj. ufficiale, d'ufficio; formale:
jur. uradni dan giorno d'ufficio, giorno d'udienza
uradni list gazzetta ufficiale
uradni pogovori trattative ufficiali
uradna skrivnost segreto d'ufficio
uradni akt atto d'ufficio
uradni branilec difensore d'ufficio
uradna zaroka fidanzamento ufficiale
uradna prepoved interdizione
prepoved opravljanja uradnih funkcij interdizione dai pubblici uffici
ekon. uradni tečaj corso, cambio ufficiale
uradni jezik lingua ufficiale
uradna potrditev legalizzazione
uradna tajnost segreto d'ufficio, segreto bancario (nelle operazioni bancarie)
trg. uradni cenik mercuriale
jur. uradni ogled perlustrazione
uradni razglas editto
uradno dovoljenje autorizzazione
uradno področje attribuzioni
uradno sporočilo comunicato (ufficiale)
publ. uradno sporočilo za javnost comunicato alla cittadinanza; velina - úrna (-e) f urna:
urna za pepel urna cineraria - usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.
1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente
2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte
3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn. - uslúžbenec (-nca) | -nka (-e) m, f impiegato (-a), dipendente:
državni, javni uslužbenec impiegato pubblico, impiegato statale, statale
stalni uslužbenec, uslužbenec za določen čas impiegato di ruolo, straordinario
bančni uslužbenec bancario; sportellista
železniški uslužbenec dipendente delle ferrovie - uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.
1. abilitare, addestrare; recuperare:
usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
usposabljati invalide recuperare gli invalidi
2. riattare, riattivare:
usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico - usrán (-a -o) adj.
1. vulg. smerdato; ekst. sporco, sudicio, infangato
2. pog. fottuto, di merda:
delati za nekaj usranih fičnikov lavorare per quattro fottuti soldi
usrano vreme tempo brutto
vulg. drek, pa tak usran kraj! che paese di merda! - ustavljáč (-a) m
1. teh. dispositivo di arresto;
ustavjač za vrata marmino
2. lov. cane da ferma