Franja

Zadetki iskanja

  • vážno adv.

    1. con gravità, con sussiego

    2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
    važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare
  • vážnost (-i) f

    1. importanza, rilievo; portata:
    važnost podatka l'importanza di un dato

    2. žarg. (domišljavost, bahaštvo) presunzione, alterigia; spocchia:
    zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen per la sua presunzione non è benvisto
  • včásih adv.

    1. talvolta, talora:
    ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa

    2. una volta, un tempo:
    včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
    včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più...
  • vdán (-a -o) adj.

    1. rassegnato; dedito:
    vdan v usodo rassegnato alla sorte
    vdan pijači dedito al bere

    2. attaccato, affezionato, devoto:
    (v pismih) Tvoj vdani Il tuo affezionatissimo, devotissimo

    3. fedele, coscienzioso:
    vdani pomočniki collaboratori fedeli, coscienziosi

    4. pren. ossequioso, rispettoso, ligio:
    vdan redu in disciplini rispettoso dell'ordine e della disciplina
  • vdíhniti (-em) perf.

    1. inspirare; ispirare, aspirare, inalare:
    močno vdihniti in pridržati vdih inspirare forte e trattenere il fiato

    2. pren. (dati, ustvariti) ispirare, infondere, instillare:
    slikar je sliki vdihnil življenje il pittore ha saputo infondere vita nel quadro
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • vedríti (-ím)

    A) imperf.

    1. ripararsi:
    vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto

    2. rasserenare, tranquillare:
    pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo

    B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi
  • vék1 (-a) m

    1. evo, età, periodo:
    zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
    hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
    naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

    2. star. secolo:
    pren. zlati vek secolo d'oro
    rel. na vekov veke per i secoli dei secoli
  • vékomaj adv.

    1. sempre, per sempre:
    rel. biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen essere dannato per sempre

    2. pren.
    od vekomaj da sempre

    3. eternamente, ininterrottamente, perpetuamente:
    tam je vekomaj pomlad là è una perpetua primavera
  • vela f

    1. navt. jadro:
    vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
    vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
    a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
    barca, nave a vela jadrnica
    sport della vela jadralstvo (vodni šport)
    volo a vela jadranje (jadralno letenje)
    alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
    ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
    avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
    dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
    far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
    far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

    2. ekst. jadro; jadrnica

    3. šport jadralstvo (vodni šport)

    4. arhit. kapa (oboka):
    campanile a vela zvonik na preslico
  • veleno m

    1. strup (tudi ekst.):
    amaro come il veleno grenek kot pelin
    l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
    cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
    il veleno del cobra kobrin strup
    andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

    2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
    il veleno dell'invidia strup zavisti
    avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
    avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
    avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
    mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
    schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

    3. pren. strupeno, zlobno namigovanje
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • velíko adv.

    1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
    imeti veliko drv avere molta legna
    imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
    takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
    pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

    2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
    pot je veliko krajša la strada è molto più corta
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • veljáva (-e) f

    1. vigore:
    odlok stopi v veljavo takoj l'ordinanza entra in vigore seduta stante

    2. autorità, autorevolezza, prestigio, credito:
    veljavo daje denar, položaj, poštenost il prestigio è conferito dal denaro, dalla carica, dall'onestà

    3.
    prihajati do veljave crescere d'importanza, affermarsi
    v zadnjih letih prihaja do vedno večje veljave razviti terciarij negli ultimi tempi si va sempre più affermando il terziario avanzato

    4. ekon. valuta:
    zlata veljava valuta aurea
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli