igráti (-ám)
A) imperf.
1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
igrati Hamleta recitare la parte di Amleto
2. muz. suonare:
igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
igrati violino suonare il violino
igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria
3. šport. giocare:
igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa
4. igre giocare:
igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
igrati za denar giocare a soldi
igrati športno stavo giocare al totocalcio
igrati na loteriji giocare alla lotteria
5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare
6. pren. tremolare (muscoli, vene)
7. pren. tremolare, trepidare:
v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
pren. igrati komedijo recitare la commedia
pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
igrati na borzi giocare in borsa
B) igráti se (-am se) imperf. refl.
1. giocare:
igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino
2. giocherellare, trastullarsi
3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero
Zadetki iskanja
- illividire
A) v. tr. (pres. illividisco) pomodriti, narediti sinje:
il freddo gli illividisce le mani od mraza so mu roke pomodrele
B) ➞ illividire, illividirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ illividisco) pomodreti, posinjeti - illuminare
A) v. tr. (pres. illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati:
illuminare a giorno razsvetliti kot pri belem dnevu
2. pren. razsvetliti, razsvetljevati; ožariti, ožarjati:
un dolce sorriso le illuminava il volto mil nasmeh ji je ožarjal obraz
3. pren. razsvetliti, razsvetljevati
B) ➞ illuminarsi v. rifl. (pres. mi illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati se
2. pren. razžariti se, žareti:
illuminarsi di gioia žareti od veselja - immemorabile agg. daven, pradaven:
da tempo immemorabile od zdavnaj, od pamtiveka - impallidire v. intr. (pres. impallidisco)
1. prebledeti:
impallidire per la paura prebledeti od strahu
2. pren. vznemiriti, vznemirjati se; prestrašiti se
3. bledeti (tudi pren.) - impazzimento m skrb, nadloga:
questo lavoro è un vero impazzimento od tega dela se mi bo zmešalo - impazzire v. intr. (pres. impazzisco)
1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo
2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava - incanutire
A) v. intr. (pres. incanutisco) osiveti
B) v. tr. siviti, delati sive lase:
le preoccupazioni lo incanutirono od skrbi je osivel - incudine f
1. nakovalo
2. anat. nakovalce
PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja - inēdia f stradanje; izčrpanost:
morire d'inedia stradati do smrti, umirati od lakote; pren. umirati od dolgega časa - inferiore
A) agg.
1. spodnji:
arti inferiori noge
corso inferiore del fiume spodnji tok reke
2. nižji:
prezzo inferiore nižja cena
scuola media inferiore šol. nižja srednja šola
ufficiale inferiore voj. nižji častnik
essere inferiore a qcn. per qcs. biti v čem slabši od koga
restare inferiore alla fama, all'aspettativa, ai compiti izneveriti sloves, pričakovanja, ne biti dorasel nalogam
B) m, f podrejeni, podrejena - infiammare
A) v. tr. (pres. infiammo)
1. zažgati
2. pren. vneti, razvnemati; zbuditi, zbujati:
infiammare l'animo di amore zbuditi v srcu ljubezen
3. rdeče pobarvati, pordeti:
infiammare il viso di vergogna zardeti od sramu
4. med. vneti
B) ➞ infiammarsi v. rifl. (pres. mi infiammo)
1. vneti se
2. pren. vnemati se:
infiammarsi d'amore, di odio zaljubiti se, zasovražiti; absol. razvneti se, planiti, razjeziti se
3. pren. pordeti
4. med. vneti se - infocare
A) v. tr. (pres. infuōco) razbeliti, razžariti:
infocare il metallo razžariti kovino
B) ➞ infocarsi v. rifl. (pres. mi infuōco)
1. razžariti, razžarevati se
2. pren. razvneti se:
infocarsi di sdegno razvneti se od ogorčenja - insù avv. gori, gor; navzgor:
all'insù navzgor
naso all'insù privihan nos
per insù od zgoraj - invidia f
1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
rodersi d'invidia žreti se od zavisti
2. zavist; ljubosumnost:
essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden - iskríti se (-ím se) imperf. refl. ➞ zaiskriti se
1. scintillare, sfavillare; brillare, luccicare (tudi ekst.)
oči se mu iskrijo od veselja gli occhi brillano di gioia
2. pren. far faville:
proza, ki se kar iskri una prosa che fa faville, piena di brio - íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa - iz prep.
1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania
2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità
3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile
4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno
5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo
6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù
7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica
8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta
9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.
10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno - izgoréti (-ím) | izgorévati (-am) perf., imperf.
1. finir di ardere, consumarsi ardendo, finir di bruciare; pren. esaurirsi; struggersi:
sveča počasi izgoreva la candela si sta consumando
pren. izgorevajo zadnje moči si stanno esaurendo le ultime forze
izgoreti od hrepenenja struggersi di (ardente) desiderio
2. pren. bruciare, consumarsi (dal lavoro, di passione) - iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)
A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità
B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi