Franja

Zadetki iskanja

  • dōte f

    1. dota:
    portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
    sposare la dote oženiti se zaradi dote
    cacciatore di dote lovec na doto

    2. pren. dar, vrlina, odlika:
    il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti
  • dove

    A) avv.

    1. kje, kam:
    da, di dove od kod
    per dove kod

    2. kjer, kamor, koder

    3. nekje... nekje, drugje:
    dove più dove meno nekje več, drugje manj

    B) cong. če, ko:
    dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

    C) m invar. kraj, točno mesto:
    non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
    in ogni dove, per ogni dove vsepovsod
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • dritta f

    1. desna stran; navt. desni bok (ladje):
    tenersi a dritta držati se desne
    a dritta e a manca na vse strani

    2. zaupno sporočilo:
    dare la dritta a qcn. komu kaj zaupno prišepniti
  • drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti

    1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
    drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
    drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
    pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà

    2. camminare, procedere a piccoli passi

    3. cinguettare, canterellare

    4. sbocconcellare

    5. pren. picchierellare, tamburellare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
    mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs.
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dvotretjínski (-a -o) adj. di due terzi:
    izglasovati kaj z dvotretjinsko večino votare qcs. con la maggioranza dei due terzi
  • eccepire v. tr. (pres. eccepisco)

    1. oporekati, ugovarjati, izvzeti

    2. pripomniti (zlasti pravo):
    non ho nulla da eccepire nimam pripomb
    la difesa desidera eccepire ? ali ima obramba kaj pripomniti?
  • economia f

    1. gospodarnost, ekonomičnost:
    amministrare il proprio tempo con economia gospodarno ravnati s svojim časom
    economia del discorso ekonomika izraza

    2. (sistema economico) gospodarstvo, ekonomija
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    economia mista mešano gospodarstvo
    economia socialista socialistično gospodarstvo

    3. varčevanje:
    fare economia varčevati
    vivere senza economia potratno živeti, razmetavati

    4. pl. prihranki:
    avere qualche economia imeti kak prihranek, imeti kaj prihranjenega

    5. (scienza economica) ekonomija; politična ekonomija

    6.
    economia domestica gospodinjstvo
  • edificare v. tr. (pres. edifico)

    1. zidati, graditi:
    edificare un grattacielo zgraditi nebotičnik

    2. pren. zgraditi, zasnovati; ustanoviti, ustanavljati, postaviti:
    edificare lo stato zgraditi državo
    edificare una teoria postaviti teorijo
    edificare sulla roccia pren. kaj trajnega postaviti
    edificare sulla sabbia pren. graditi na pesku

    3. spodbujati z dobrim zgledom
  • effētto m

    1. učinek:
    il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
    ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
    fare l'effetto di zdeti se kot:
    mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
    in effetto, in effetti v resnici
    a questo effetto zato, v ta namen
    valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
    mandare ad effetto zaključiti
    dare effetto a qcs. izvršiti kaj

    2. (validità) veljavnost:
    questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

    3. (močen) vtis, efekt:
    è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
    cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

    4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
    dare l'effetto a una palla rezati žogo

    5. menica, vrednostni papir

    6. fiz. efekt:
    effetto Joule Joulov efekt
    effetti speciali posebni efekti

    7. pl. stvari:
    effetti personali osebne stvari; obleka
  • elōgio m (pl. -gi) hvalni govor:
    fare l'elogio di qcn. hvaliti, slaviti koga, kaj
    elogio funebre nagrobni govor
  • elucubrare v. tr. (pres. elucubro) mozgati, tuhtati, preudarjati, marljivo delati (razumsko):
    che diavolo stai elucubrando? iron. kaj hudirja tuhtaš?
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • enôten (-tna -o) adj.

    1. (eden, skupen) unico; unitario; uniforme:
    enoten urbanističen načrt progetto urbanistico unitario
    enoten jezik lingua unitaria, unica

    2. (ki ni razdeljen) unitario:
    koalicija se je spremenila v enotno gibanje la coalizione si trasformò in movimento unitario
    biti enotnih pogledov na kaj guardare a un problema in modo uniforme

    3. (ki je iz istovrstnih sestavin) unitario:
    etnično enotna država paese etnicamente unitario
    enotna cena prezzo unitario
    jur. enotna kazen pena unitaria, unica
    enotna moka farina abburattata
    šol. enotna obvezna šola scuola unica dell'obbligo
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • entusiasmo m navdušenje, zanos:
    destare entusiasmo navdušiti
    provare entusiasmo per qcs. navduševati se za kaj
    una persona facile agli entusiasmi navdušljiva oseba