Franja

Zadetki iskanja

  • mōrto

    A) agg.

    1. mrtev:
    cadere morto nenadno umreti

    2. pren. mrtev, brez življenja:
    lingua morta mrtev jezik

    3. pren. mrtev, nedejaven:
    acqua morta stoječa voda
    angolo morto mrtvi kot
    capitale morto mrtev kapital
    corpo morto navt. mrtvo sidro
    essere lettera morta biti mrtva črka
    giungere a un punto morto priti do mrtve točke
    stanco morto na smrt utrujen

    B) m (f -ta)

    1. mrlič, mrtvec:
    cassa da morto krsta
    libro dei morti mrliška knjiga
    il regno dei morti onstranstvo
    suonare a morto zvoniti za mrliča
    pallido come un morto mrtvaško bled
    morto di fame pren. bednik
    brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

    2. pog. skriti denar, zaklad

    3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
  • móštvo (-a) n

    1. šport. squadra; formazione, compagine; equipe; team:
    domače, gostujoče moštvo squadra di casa, squadra ospite, ospiti
    prvo moštvo squadra titolare
    hokejsko, košarkarsko, nogometno moštvo squadra di hockey, di pallacanestro, di calcio
    premagati močno moštvo sconfiggere una forte formazione
    nogometno moštvo do 18 let l'under 18 di calcio

    2. navt. equipaggio, ciurma

    3. squadra di turno
  • mózeg (-zga) m

    1. anat. midollo:
    hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
    lobanjski mozeg cervello
    mozgi midollame
    pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

    2. pog.
    do mozga completamente
    izčrpan do mozga completamente esausto
    pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
    žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante
  • mozzare v. tr. (pres. mozzo) odrezati, odsekati:
    mozzare il discorso pren. prekiniti razgovor
    mozzare le parole in bocca a qcn. pren. vzeti komu besedo, ne pustiti do besede
    un vento da mozzare il fiato pren. veter, ki jemlje sapo (hud veter)
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • nadáljnji (-a -e) adj.

    1. ulteriore; prossimo, seguente:
    omejiti nadaljnje naraščanje cen limitare un ulteriore aumento dei prezzi

    2.
    vsak nadaljnji, vsi nadaljnji il seguente, il rimanente; i seguenti, i rimanenti
    prvi obrok je 15.000 tolarjev, vsak nadaljnji je 10.000 la prima rata è di 15.000 talleri, le rimanenti 10.000
    cesta je do nadaljnjega zaprta la strada è chiusa al traffico fino a ulteriore avviso
  • nág (-a -o)

    A) adj. nudo, ignudo; ekst. scoperto; svestito:
    napol nag seminudo
    popolnoma nag nudo come un verme, nudo nato

    B) nági (-a -o) m, f, n
    našeškati po nagi sculacciare
    pren. razkrinkati koga do nagega smascherare completamente
    sleči se do nagega spogliarsi nudi, denudarsi
  • nagíbati (-am) | nágniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. inclinare, chinare:
    težki sneg je nagibal veje do tal la neve pesante chinava i rami fino a terra

    2. ekst. indurre, spingere:
    motivi, ki nagibajo človeka k zlu i motivi che inducono l'uomo al male

    3. (nagovoriti, nagovarjati) esortare, spingere:
    nagibali so ga, naj se poroči lo esortavano a sposarsi

    B) nagíbati se (-am se) | nágniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. chinarsi

    2. tendere a

    3. propendere per

    4. essere portato per, avere disposizione per:
    nagibati se k debelosti essere portato alla pinguedine

    5. pren. (bližati se koncu) declinare, volgere, essere alla fine; knjiž. vergere:
    dan se že nagiba il giorno sta declinando
    jesen se je nagibala k zimi l'autunno declinava verso l'inverno
  • nágnjenje (-a) n

    1. inclinazione, tendenza, disposizione; penchant; vocazione:
    nagnjenje za študij inclinazione allo studio
    nagnjenje k politiziranju politicismo
    gojiti nagnjenje do česa avere un penchant per qcs.

    2. affetto; benevolenza
  • nagónski (-a -o) adj. istintivo; psiht. istintuale:
    nagonski odpor do česa repulsione istintiva per qcs.
    nagonski človek istintivo
    nagonsko spoznavanje intuizione
  • napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)

    2. mettere, posare, installare, tendere:
    napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
    napeljati elektriko installare la corrente

    3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
    napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
    napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi

    4. indurre, spingere (qcn. a):
    koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio

    5. (nanositi) portare, trasportare:
    pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • naréd adj. inv. pronto:
    v pol ure bom nared in mezz'ora sono pronto
    do maja bo most nared il ponte sarà finito, costruito entro maggio
  • národ (-a) m

    1. nazione; popolo; popolazione:
    pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
    pomorski narod popolo di marinai
    nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
    hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

    2. popolo, popolino; gente:
    poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

    3. publ. Paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    Društvo narodov Lega delle Nazioni
    antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
    staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
    hist. pomlad narodov la primavera dei popoli
  • nasíčenje (-a) n

    1. sazietà, il saziarsi:
    biti česa do nasičenja esserci a iosa

    2. fiz., kem. saturazione:
    magnetna nasičenost saturazione magnetica
    področje nasičenosti punto di saturazione
  • nasmejáti (-sméjem)

    A) perf. tr. far ridere

    B) nasmejáti se (-sméjem se) perf., refl.

    1. sorridere

    2. ridere:
    nasmejati se do solz ridere fino alle lacrime, sganasciarsi dalle risa
  • nausea f

    1. med. navzeja, siljenje na bruhanje (tudi ekst.):
    avere la nausea, provare un senso di nausea iti komu na bruhanje

    2. pren. odpor; gnus:
    fino alla nausea do sitosti
    fare nausea priskutiti se
  • navelíčanost (-i) f stanchezza, svogliatezza; malavoglia; noia; tedio, uggia:
    kaj početi do naveličanosti fare qcs. fino alla noia
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare