bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone
Zadetki iskanja
- bôžji (-a -e) adj.
1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro
2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile - brandēllo m
1. košček, krpa:
avere l'abito a brandelli imeti raztrgano obleko
fare a brandelli raztrgati na kosce
2. pren. košček, mrvica:
non avere un brandello di pudore ne imeti niti trohice sramu - braníti (-im)
A) imperf.
1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza
2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore
3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene
4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero
5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta
B) braníti se (-im se) imperf. refl.
1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori
2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze - bŕbati (-am) imperf. ➞ pobrbati (bezati, brskati) grattare, pulire (il naso); frugare; razzolare:
pren. brbati po preteklosti frugare nel passato
pren. ne dati si brbati pod nosom non lasciarsi prendere in giro - brígati se (-am se)
A) imperf. refl. pog.
1. (skrbeti za kaj) pensare, provvedere, badare a:
brigati se za otroke badare ai bambini
2. (zanimati se za kaj) curarsi, interessarsi di; importare:
ne brigati se za politiko non interessarsi di politica
zame se briga kakor za lanski sneg di me gliene importa un fico secco
brigati se zase vulg. farsi i cavoli propri
B) brígati (-am) imperf.
1. (tikati se česa) riguardare:
vtikati se v stvari, ki nas ne brigajo ficcare il naso in cose che non ci riguardano
2. importare:
briga me, briga jih che m'importa, che gli importa - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - brúno (-a) n
1. trave:
bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega videti, bruna v svojem pa ne vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio
2. nareč. tronco - bubbola1 f
1. izmišljotina, laž:
non raccontar bubbole! ne pripoveduj izmišljotin!
2. malenkost, bagatela, nepomembnost - bucare
A) v. tr. (pres. buco)
1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice
2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo
3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč
4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga
B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)
1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla
2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo
3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa - buco m (pl. -chi)
1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini
2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta
3. fiz., astr.
buco nero črna luknja
4. ekst. vrzel, luknja
5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo
6. šport zgrešen udarec
7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje - buio
A) agg.
1. temen:
tempo buio oblačno, temačno vreme
2. pren. mračen, žalosten:
essere buio in viso biti mračnega obraza
3. težko razumljiv
B) m
1. tema, mrak:
buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
buio come in gola al lupo tema kot v rogu
a buio, sul buio ob mraku
al buio v temi
farsi buio mračiti se
avvolto nel buio neznan, skrivnosten
essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo
2. pren. pomanjkanje:
buio di notizie pomanjkanje novic
PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - butíca (-e) f
1. pren. testa, zucca:
butica me boli ho mal di testa, mi duole la testa
trmasta butica testa dura
pren. pog. ne gre mu v butico non gli va in testa, non capisce
pren. pog. v butici se mu je posvetilo ci è arrivato
pren. pog. biti trde butice avera la testa dura, la testa di legno, essere duro di comprendonio
2. pomello (di bastone) - bútniti (-em) perf.
1. frangersi, battere contro
2. pren. piombare, sparire
3. prorompere; fuoriuscire, sprigionarsi
4. tr. scagliare
5. tr. pog. spingere, urtare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. nič ne pomisli, kar butne non pensa niente, sbotta!
butniti v smeh scoppiare a ridere
butniti po tleh cadere lungo disteso
butniti po vratih picchiare, battere alla porta - calcolare v. tr. (pres. calcolo)
1. preračunati, izračunati:
calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
non sa ancora calcolare ne zna še računati
2. šteti:
ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega
3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti - caldo
A) agg.
1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali
2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico
3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti
4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas
5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon
B) m
1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega
2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)
3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku - calendario m (pl. -ri)
1. koledar:
calendario solare sončni koledar
calendario gregoriano gregorijanski koledar
calendario giuliano julijanski koledar
calendario scolastico šolski koledar
è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
non avere qcn. in calendario ne čislati koga
2. koledar, spored:
calendario sportivo spored športnih prireditev
calendario venatorio lovski koledar - calere* v. intr. impers. (pres. cale) redko knjižno biti mar, zanimati:
mettere, porre qcs. in non cale kaj zanemariti, za kaj ne marati - calma f
1. brezvetrje:
calma equatoriale ekvatorialno brezvetrje
2. ekst. tišina, mir (tudi pren.):
amare la calma ljubiti tišino
esaminare con calma qcs. kaj mirno preučiti
non perdere la calma ohraniti mir
prendersela con calma ne se vznemirjati (ob težavah)
calma e sangue freddo! le mirno kri!
3. ravnodušje, flegma, počasnost