seminaríst (-a) m
1. šol. partecipante a un seminario
2. rel. (semeniščnik) seminarista
Zadetki iskanja
- síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - sklistírati (-am) perf. med. fare, somministrare un clistere
- skókoma adv.
1. a salti, balzelloni:
skokoma teči galoppare
2. in un balzo - smúkniti (-em) perf.
1. saltare, fare un salto:
smukniti pod odejo infilarsi sotto le coperte
smukniti na kavo fare un salto per prendere il caffè
2. passare velocemente; svicolare, scantonare
3. vestirsi, indossare rapidamente, infilarsi l'abito, le scarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je smuknilo v hlače si perse di cuore
smukniti komu denarnico rubare, sgraffignare il portafoglio a qcn. - sódčast (-a -o) adj. simile a una botte, a un barile
- spočétka adv. dapprima, prima, in un primo momento; sulle prime, inizialmente
- spoznánje (-a) n
1. il conoscere; conoscenza:
čutno, intuitivno, razumsko spoznanje conoscenza sensitiva, intuitiva, razionale
rel. drevo spoznanja l'albero della conoscenza, del bene e del male
2. coscienza, consapevolezza; esperienza:
spoznanje, da jo prijatelj vara, jo je prizadelo la consapevolezza che l'amico la tradiva, fu per lei un grave colpo
življenjska spoznanja le esperienze di vita
3. za spoznanje (v adv. rabi izraža zelo majhno stopnjo) un pochino, un tantino:
za spoznanje se zrediti ingrassare un pochino - spoznáti (-znám) | spoznávati (-am)
A) perf., imperf.
1. conoscere, capire, intendere; percepire, scoprire:
spoznati lastnosti snovi conoscere le proprietà della materia
spoznati resnico, zmoto conoscere la verità, l'errore
2. (priti do spoznanja resničnih lastnosti) conoscere:
spoznati človeka po dejanjih conoscere uno dalle sue azioni
na potovanju spoznati nove kraje venire a conoscere nuovi luoghi viaggiando
3. riconoscere:
spoznati koga po glasu, po hoji riconoscere qcn. dalla voce, dall'andatura
4. (seznaniti, seznanjati) mettere a conoscenza, far conoscere; presentare:
spoznati koga s kom presentare uno a qcn.
spoznati osebje z delom in dolžnostmi mettere a conoscenza il personale delle mansioni e dei doveri
sodišče ga je spoznalo za krivega il tribunale lo dichiarò colpevole
B) spoznáti se (-znám se) | spoznávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intendersi di; esser un (profondo) conoscitore di:
spoznati se na modo intendersi di moda
2. orientarsi; raccapezzarsi:
v gosti megli se ni mogel spoznati per la densa nebbia non sapeva orientarsi - sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)
A) imperf., perf.
1. portare a passeggio
2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
strah ga sprehaja prova paura
bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre
B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento - spŕva adv. dapprima, inizialmente, in un primo tempo; originariamente
- stelíti se (-ím se) perf. refl. vet. figliare un vitello
- stój (-te) inter.
1. alt; fermo; voj. altolà, chivalà
2. un momento - stopícati (-am) | stopícniti (-em) imperf., perf.
1. zampettare, fare passettini; fare un passettino
2. scalciare
3. pren.
stopicati na mestu segnare il passo - strašílast (-a -o) adj. simile a un orco, a uno spauracchio
- studênčar (-ja) m chi scava un pozzo
- súniti (-em) | súvati (-am) perf., imperf.
1. scuotere; dare un colpo, colpire; urtare:
suniti z glavo scuotere la testa
suniti z nožem dare una coltellata
suniti s kolenom v trebuh dare una ginocchiata nel ventre
suniti s čevljem v vrata dare un calcio alla porta
2. tr. spingere, dare una spinta, uno spintone, respingere:
suniti kozarec od sebe respingere il bicchiere
suniti pijanca čez prag buttare fuori l'ubriacone
3. bere (alcolici)
4. pog. (suniti) grattare, sgraffignare, fregare:
suniti komu denarnico sgraffignare a qcn. il portafoglio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. suniti kroglo dvajset metrov lanciare il peso 20 m
pren. suniti delavca na cesto licenziare un operaio, gettare un operaio sul lastrico
pren. suvati besede iz sebe parlare a scatti
pren. veter suva v dolino il vento soffia nella valle a raffiche violente - súnkoma adv.
1. a scosse, a scatti, a spinte
2. con un colpo; di colpo - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - svójčas adv. una volta, un tempo