appuntamento m
1. sestanek, zmenek:
darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
avere un appuntamento imeti sestanek
appuntamento d'affari poslovni sestanek
appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil
2. redko, knjižno dogovor, domenek
Zadetki iskanja
- arare v. tr. (pres. aro)
1. orati:
arare un campo orati njivo
arare in su e in giù pren. zastonj si prizadevati
arare diritto pren. ravnati, obnašati se pravilno
2. pren. knjižno pluti:
arare il mare pluti po morju; pren. početi kaj jalovega - arco m (pl. -chi)
1. lok:
tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči
2. mat. lok
3. arhit. lok, obok:
arco a tutto sesto polkrožni lok
arco a sesto acuto šilasti lok
arco rampante oporni lok
4.
arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
arco delle sopracciglia lok obrvi
arco trionfale slavolok
5. elektr.
arco voltaico, elettrico električni oblok
saldatura ad arco obločno varjenje
lampada ad arco obločnica
6.
l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad
7. glasba lok:
strumento ad arco godalo
gli archi godala
concerto per archi godalni koncert
quartetto d'arco godalni kvartet - argomento m
1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze
2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu
3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde
4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo - argumènt (-a) m
1. (razlog, dokaz) argomento; ragione, prova; argomentazione; pren. edificio:
navesti argumente allegare, recare, addurre argomenti
prepričljiv argument argomento persuasivo
argumenti za in proti argomenti pro e contro
argumenti obrambe l'edificio della difesa
2. mat. argomento - arguto agg. knjižno
1. bistroumen, duhovit, domiseln:
conversazione arguta e brillante duhovit in iskriv pogovor
2. živahen:
sguardo arguto živahen pogled
3. oster, prediren:
l'arguto canto delle cicale predirno petje čričkov - aria f
1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja
2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!
3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže
4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se
5. glasba arija - armamentario m (pl. -ri)
1. instrumentarij; orodjarna
2. miselni instrumentarij, znanje:
è orgoglioso del suo imponente armamentario filosofico ponosen je na svoje velikansko filozofsko znanje
3. star. orožarna - armonizzare
A) v. tr. (pres. armonizzo)
1. glasba harmonizirati
2. pren. uskladiti, usklajevati:
è difficile armonizzare le figure con lo sfondo podobe je težko uskladiti z ozadjem
B) v. intr. harmonirati, skladati se, ujemati se - arnese m
1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje
2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?
3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?
4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči
5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je - arrabbiato agg.
1. besen, stekel (pes)
2. jezen, hud:
Carlo è molto arrabbiato con te Karel je zelo hud nate
all'arrabbiata naglo, površno
giovani arrabbiati jezni mladeniči
3. pren. hud, zagrizen:
fumatore arrabbiato zagrizen kadilec
4. kulin.
penne all'arrabbiata makaroni v pikantni omaki - arrēsto m
1. ustavljanje:
è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi
2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
senza arresto nemudoma, brez odlašanja
battuta d'arresto prekinitev, presledek
3. strojn. kotvica, zapirač:
leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje
4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge
5. pravo aretacija, pripor:
dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
arresto domiciliare hišni pripor
mandato di arresto zaporni nalog
6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
mettere agli arresti kaznovati z zaporom
arresti di rigore strogi zapor - arrivare v. intr. (pres. arrivo)
1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj
2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto
3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili
4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje - arsenale m
1. ladjedelnica; remontna ladjedelnica; ladjedelnica za vojaške ladje
2. orožarna, arzenal
3. shramba, skladišče, ropotarnica; velika množina:
la sua cantina è un arsenale di roba vecchia njegova klet je skladišče najrazličnejše stare ropotije
4. pren. zakladnica:
questo studioso è un arsenale di scienza ta znanstvenik je prava zakladnica učenosti - arte f
1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò
2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati
3. hist. ceh
4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo
5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna - asciutto
A) agg.
1. suh, sušen:
vento asciutto suh veter
pasta asciutta paštašuta
a occhi asciutti brez solz
rimanere a bocca asciutta pren. ostati praznih rok, razočaran
balia asciutta varuška
2. pren. suh, mršav:
un viso asciutto suh obraz
3. suh (vino)
4. pren. redkobeseden, rezek, osoren, zadržan, hladen, suh:
una risposta asciutta suh, hladen odgovor
è un uomo di modi asciutti redkobeseden človek je
B) m suha tla; suho vreme:
essere all'asciutto biti čisto suh, brez beliča - asino
A) m
1. zool. osel (Equus asinus)
2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
asino risalito obogateli kmetavzar
PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak
B) agg. redko neveden, neotesan, bedast - asistírati (-am) perf., imperf. (strokovno sodelovati) assistere qcn.; dare, prestare assistenza a qcn.; essere assistente:
asistirati primariju pri operaciji assistere il primario nel corso dell'operazione
duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši al pontificale il vescovo è stato assistito dai sacerdoti
asistirati pri režiji essere assistente alla regia - asonánca (-e) f lit. assonanza:
asonanca in aliteracija assonanza e allitterazione - assaettare
A) v. tr. (pres. assaetto)
1. toskansko zadeti s puščico
2. knjižno hudo nadlegovati
B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
assaettare dalla sete skoprneti od žeje
C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)