scaramanzia f čarobna beseda, čarobna formula; formula, kretnja proti uroku:
per scaramanzia proti uroku:
toccare ferro per scaramanzia potrkati na les za srečo
Zadetki iskanja
- scatenare
A) v. tr. (pres. scateno) pren. hujskati, ščuvati; spodbuditi, spodbujati
B) ➞ scatenarsi v. rifl. (pres. mi scateno) razvneti se, pobesneti; dvigniti, dvigovati se; planiti:
scatenarsi contro qcn. planiti na koga - scéna (-e) f
1. gled., film. scena:
filmska, gledališka scena scena di film, di opera teatrale
aplavz na odprti sceni applausi a scena aperta
2. (prizor) scena:
scena v filmu la scena di un film
3. pren. (področje udejstvovanja) scena:
razmere na politični sceni le condizioni della scena politica
4. pren. (silovito izražanje čustev) scenata:
delati scene fare scenate
narejena (ganljiva)
scena sceneggiata - scēndere*
A) v. intr. (pres. scēndo)
1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati
5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B) v. tr.
1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah
2. nareč. spustiti, spuščati - schiacciare
A) v. tr. (pres. schiaccio)
1. mečkati; tlačiti; stisniti, stiskati; pritisniti, pritiskati (tudi pren.):
schiacciare il freno pritisniti na zavoro
schiacciare le patate tlačiti krompir
schiacciare moccoli pog. kleti, preklinjati, bentiti
schiacciare un pisolino zadremuckati
2. pren. skaziti, popačiti
3. pren. potolči:
schiacciare l'avversario potolči nasprotnika
schiacciare qcn. all'esame toskansko koga vreči na izpitu
4. šport smashati, udariti žogico s smashom (tenis)
B) ➞ schiacciarsi v. rifl. (pres. mi schiaccio) mečkati, tlačiti se, sploščiti se - schiēna f
1. (anat.) hrbet; križ
2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu - sciacquabudēlla m invar. lahko vince; čorba:
bere a sciacquabudella piti na prazen želodec - sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec - scialacquare v. tr. (pres. scialacquo)
1. zapraviti, zapravljati; tratiti
2. pren.
scialacquare complimenti, lodi na veliko hvaliti, zasipati s komplimenti, pohvalami - scialacquo m razsipanje, zapravljanje; potratnost, razsipnost:
a scialacquo na pretek - sciēnza f
1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede
3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti
4. relig.
Scienza Cristiana Christian science - scommettere2 v. tr. (pres. scommetto) igre staviti (tudi ekst., absol.):
scommetto che oggi piove stavim, da bo danes deževalo
scommettere su un cavallo staviti na konja - scopērto
A) agg.
1. odkrit
2. gol:
a capo scoperto razoglav
3. ekon. nepokrit:
assegno scoperto nepokriti ček
4. viden:
giocare a carte scoperte igrati z odprtimi kartami (tudi pren.)
5. pren. odkrit, iskren:
a viso scoperto odkrito
alla scoperta odkrito, javno
B) m
1.
dormire allo scoperto spati na prostem, pod vedrim nebom
agire allo scoperto pren. eksponirati se
2. ekon. prekoračitev (konta)
vendita allo scoperto prodaja brez kritja
andare allo scoperto prekoračiti konto - scritto
A) agg.
1. napisan; pisen
2. sojen, določen:
era scritto che fosse così sojeno je bilo, da bo tako
3. pren. napisan; vtisnjen:
portare qcs. scritto in fronte imeti kaj napisano na čelu
B) m
1. pisanje; spis:
scritti scelti izbrani spisi
2.
in scritto, per scritto pisno
mettere qcs. per scritto zapisati kaj črno na belem - scrōcco1 m zastonjkarstvo, žicarstvo; zajedalstvo:
vivere a scrocco živeti na tuj račun, zajedalsko - scroccone m parazit, zajedavec; zastonjkar; žicar:
fare lo scroccone živeti parazitsko, na tuj račun - sdegnare
A) v. tr. (pres. sdegno)
1. odločno zavrniti, zavračati
2. ogorčiti
B) ➞ sdegnarsi v. rifl. (pres. mi sdegno) ujeziti se, pobesneti; biti ogorčen:
sdegnarsi con qcn., contro qcn. ujeziti se na koga - sdegnato agg. jezen, besen; ogorčen:
essere sdegnato verso, contro qcn. biti ogorčen na koga - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - secca f
1. plitvina
2. pren. težava, potreba, nevarnost:
essere in secca biti v težavah
lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu
3. suhota, suša