Franja

Zadetki iskanja

  • scaramanzia f čarobna beseda, čarobna formula; formula, kretnja proti uroku:
    per scaramanzia proti uroku:
    toccare ferro per scaramanzia potrkati na les za srečo
  • scatenare

    A) v. tr. (pres. scateno) pren. hujskati, ščuvati; spodbuditi, spodbujati

    B) ➞ scatenarsi v. rifl. (pres. mi scateno) razvneti se, pobesneti; dvigniti, dvigovati se; planiti:
    scatenarsi contro qcn. planiti na koga
  • scéna (-e) f

    1. gled., film. scena:
    filmska, gledališka scena scena di film, di opera teatrale
    aplavz na odprti sceni applausi a scena aperta

    2. (prizor) scena:
    scena v filmu la scena di un film

    3. pren. (področje udejstvovanja) scena:
    razmere na politični sceni le condizioni della scena politica

    4. pren. (silovito izražanje čustev) scenata:
    delati scene fare scenate
    narejena (ganljiva)
    scena sceneggiata
  • scēndere*

    A) v. intr. (pres. scēndo)

    1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
    scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
    scendere da cavallo razjahati
    scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
    scendere a terra izkrcati se
    scendere dal treno stopiti z vlaka
    la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

    2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

    3. nastaniti se:
    scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

    4.
    scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
    scendere in piazza demonstrirati

    5.
    scendere in basso pren. pasti nizko
    scendere nella stima izgubiti spoštovanje
    scendere al cuore ganiti
    scendere a patti, a più miti consigli popustiti

    6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
    scende la notte spušča se noč, noči se
    i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
    la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
    i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

    7. šport
    scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

    B) v. tr.

    1. spustiti, spuščati se; iti dol:
    scendere le scale iti dol po stopnicah

    2. nareč. spustiti, spuščati
  • schiacciare

    A) v. tr. (pres. schiaccio)

    1. mečkati; tlačiti; stisniti, stiskati; pritisniti, pritiskati (tudi pren.):
    schiacciare il freno pritisniti na zavoro
    schiacciare le patate tlačiti krompir
    schiacciare moccoli pog. kleti, preklinjati, bentiti
    schiacciare un pisolino zadremuckati

    2. pren. skaziti, popačiti

    3. pren. potolči:
    schiacciare l'avversario potolči nasprotnika
    schiacciare qcn. all'esame toskansko koga vreči na izpitu

    4. šport smashati, udariti žogico s smashom (tenis)

    B) ➞ schiacciarsi v. rifl. (pres. mi schiaccio) mečkati, tlačiti se, sploščiti se
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • sciacquabudēlla m invar. lahko vince; čorba:
    bere a sciacquabudella piti na prazen želodec
  • sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
    sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
    sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
    sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
    sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec
  • scialacquare v. tr. (pres. scialacquo)

    1. zapraviti, zapravljati; tratiti

    2. pren.
    scialacquare complimenti, lodi na veliko hvaliti, zasipati s komplimenti, pohvalami
  • scialacquo m razsipanje, zapravljanje; potratnost, razsipnost:
    a scialacquo na pretek
  • sciēnza f

    1. znanje, vedenje; učenost:
    arca, pozzo di scienza utelešena učenost
    scienza con scienza poznavajoč zadevo
    di sicura scienza zagotovo, nedvomno
    uomo di scienza učen mož
    avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    2. znanost; veda:
    scienze esatte eksaktne vede
    scienze sperimentali eksperimentalne vede
    scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
    scienze occulte okultizem
    scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

    3. ekst.
    scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
    laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

    4. relig.
    Scienza Cristiana Christian science
  • scommettere2 v. tr. (pres. scommetto) igre staviti (tudi ekst., absol.):
    scommetto che oggi piove stavim, da bo danes deževalo
    scommettere su un cavallo staviti na konja
  • scopērto

    A) agg.

    1. odkrit

    2. gol:
    a capo scoperto razoglav

    3. ekon. nepokrit:
    assegno scoperto nepokriti ček

    4. viden:
    giocare a carte scoperte igrati z odprtimi kartami (tudi pren.)

    5. pren. odkrit, iskren:
    a viso scoperto odkrito
    alla scoperta odkrito, javno

    B) m

    1.
    dormire allo scoperto spati na prostem, pod vedrim nebom
    agire allo scoperto pren. eksponirati se

    2. ekon. prekoračitev (konta)
    vendita allo scoperto prodaja brez kritja
    andare allo scoperto prekoračiti konto
  • scritto

    A) agg.

    1. napisan; pisen

    2. sojen, določen:
    era scritto che fosse così sojeno je bilo, da bo tako

    3. pren. napisan; vtisnjen:
    portare qcs. scritto in fronte imeti kaj napisano na čelu

    B) m

    1. pisanje; spis:
    scritti scelti izbrani spisi

    2.
    in scritto, per scritto pisno
    mettere qcs. per scritto zapisati kaj črno na belem
  • scrōcco1 m zastonjkarstvo, žicarstvo; zajedalstvo:
    vivere a scrocco živeti na tuj račun, zajedalsko
  • scroccone m parazit, zajedavec; zastonjkar; žicar:
    fare lo scroccone živeti parazitsko, na tuj račun
  • sdegnare

    A) v. tr. (pres. sdegno)

    1. odločno zavrniti, zavračati

    2. ogorčiti

    B) sdegnarsi v. rifl. (pres. mi sdegno) ujeziti se, pobesneti; biti ogorčen:
    sdegnarsi con qcn., contro qcn. ujeziti se na koga
  • sdegnato agg. jezen, besen; ogorčen:
    essere sdegnato verso, contro qcn. biti ogorčen na koga
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • secca f

    1. plitvina

    2. pren. težava, potreba, nevarnost:
    essere in secca biti v težavah
    lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu

    3. suhota, suša