Franja

Zadetki iskanja

  • dušílen (-lna -o) adj. di strozzamento; di silenziamento; di riduzione:
    teh. dušilni ventil valvola a farfalla
  • dušíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zadušiti

    1. soffocare, asfissiare:
    dim, kašelj jok ga duši il fumo, la tosse, il pianto lo soffoca
    impers. v grlu me duši mi sento soffocare in gola
    (moriti z onemogočanjem dihanja) soffocare:
    jetnike so dušili v plinskih celicah i deportati venivano soffocati nelle camere a gas

    2. pren. (ovirati, preprečevati) soffocare, reprimere:
    vlada duši stavke il governo soffoca gli scioperi
    dušiti jezo reprimere la rabbia

    3. (zmanjševati jakost zvoka) smorzare, attutire; abs. silenziare:
    trava je dušila korake l'erba attutiva il rumore dei passi

    4. (gasiti) spegnere

    5. gastr. stufare

    B) dušíti se (-ím se) imperf. refl. soffocare, soffocarsi
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • dvákrat adv. due volte:
    pren. dvakrat strašen udarec un colpo durissimo
    govorjenje, ki je dvakrat nič un dicorso vacuo, futile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil reclamerà di sicuro, scommetterei che reclamerà
    pren. ne dati si reči dvakrat non farselo dire due volte
    bot. dvakrat nazobčani list foglia doppiamente dentata
    PREGOVORI:
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare; bis dat, qui cito dat
    samo v mlinu se dvakrat pove a buon intenditor poche parole
  • dvigálo (-a) n

    1. ascensore:
    osebno dvigalo ascensore
    tovorno dvigalo montacarichi
    dvigalo za jedi montavivande

    2. teh.
    avtomobilsko dvigalo cric
    ročno dvigalo martinetto idraulico, pneumatico
    ladijsko dvigalo argano; paranco
    ekst. gru:
    mostno dvigalo gru a ponte, carroponte
  • dvobòj (-ôja) m

    1. duello:
    biti sekundant v dvoboju fare da padrino, da secondo in un duello
    poklicati, pozvati na dvoboj sfidare a duello

    2. pren. duello, contesa, contrasto, scontro

    3. šport. duello
  • dvocéličen (-čna -o) adj. etn.
    dvocelična hiša casa a due vani
  • dvodélen (-lna -o) adj. di due parti, di due pezzi; bipartito:
    dvodelna obleka abito in due pezzi, duepezzi
    dvodelne kopalke (costume da bagno) duepezzi
    dvodelna omara armadio a due corpi
    dvodelno okno, dvodelna vrata finestra, porta a due battenti
    dvodelna brada barba a due punte
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • dvojnojámast (-a -o) adj. zool. anficele:
    dvojnojamasto vretence vertebra anficele, a clessidra
  • dvokrák (-a -o) adj.
    dvokraka lestev scala doppia, a libretto
    arhit. dvokrake stopnice scala a rampa doppia
  • dvokróžen (-žna -o) adj. šah.
    dvokrožni turnir torneo scacchistico a doppio girone
  • dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
    dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
    rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
    znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
    dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
    filoz. metodični dvom dubbio metodico
    verski dvomi dubbi di natura religiosa
    ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente
  • dvoníten (-tna -o) adj.

    1. di due fili:
    tekst. dvonitna preja refe a due fili

    2. elektr. bifilare
  • dvóriti (-im) imperf.

    1.
    dvoriti komu corteggiare qcn., fare la corte a qcn.

    2. nareč. servire; assistere
  • dvostáven (-vna -o) adj. ekon.
    dvostavno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
  • dvostránski (-a -o) adj. bilaterale, di due pagine, doppio:
    dvostransko ogledalo specchio bifronte
    dvostransko veslo pagaia doppia, a due pale
    polit. dvostranski odnosi rapporti bilaterali
    strojn. dvostranski bat stantuffo a doppio effetto
  • dvotrúpen (-pna -o) adj. aer.
    dvotrupno letalo aeroplano a due fusoliere, a doppia coda
  • ēco f, m (pl. gli echi)

    1. odmev:
    far eco a uno pren. ponoviti, kar je kdo rekel, nekomu pritrditi, strinjati se z nekom
    farsi eco di qcn., di qcs. pren. prenašati, ponavljati tuje mnenje

    2. pren. odmev:
    suscitare una vasta eco nella città vzbuditi velik odmev v mestu
  • edizione f

    1. izdaja:
    edizione riveduta e corretta pregledana in popravljena izdaja
    edizione critica kritična izdaja
    edizione a cura di izdajo uredil...
    edizione della sera večerna izdaja (časopisa)
    edizione straordinaria posebna izdaja
    un'edizione di diecimila copie izdaja v nakladi deset tisoč primerkov

    2. repriza, postavitev (predstava):
    una bella edizione dell'Aida di Verdi lepa postavitev Verdijeve Aide

    3. šalj. različica, izdaja (o osebi):
    hai visto Maria nell'ultima edizione ? ali si videl Marijo v zadnji izdaji?