tríkrat adv. tre volte:
pren. obrniti vsak tolar trikrat essere parsimonioso, lesina
PREGOVORI:
riba mora trikrat plavati: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino
Zadetki iskanja
- trino agg. relig. trojen:
Dio uno e trino troedini Bog - trio m (pl. -ii)
1. glasba trio (skladba; zbor; stavek):
trio d'archi trio za godala
trio vocale e strumentale vokalno-instrumentalni trio
2. pren. trio - trito
A) agg.
1. sesekljan; zdrobljen; zmlet
2. pren. premlet, oguljen, obrabljen:
parole trite e ritrite premlete besede
B) m kulin. sesekljano meso - tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)
A) imperf., perf.
1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta
2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute
3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo
4. cozzare, dare cozzate
5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato
B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto - tŕn (-a) m
1. spina; aculeo; punta; pruno:
trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa
2. teh. spina:
trn za luknjanje spina
kalibrski trn calibro a tampone
3. anat. processo spinoso vertebrale
4. bot. pruno:
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)
5. pren. spina, pruno:
trn zavisti la spina dell'invidia
biti na trnih stare sulle spine
v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore - trójka (-e) f
1. pog. (numero) tre:
na tej progi vozi trojka questa linea è servita dal (tram, autobus) n. 3
žarg., med. izpuliti trojko (podočnik) cavare un canino
2. šol. buono (7)
3. terzetto, trio
4. (ruske sani, kočija) troika
5. igre terna
6. alp. scalata, ascesa di III grado
7. igre tre (nelle licitazioni coi tarocchi)
8. šport. (pri umetnostenem drsanju) tre giri - trōno m
1. prestol, tron:
fino al trono di Dio do Boga
la sala del trono prestolna dvorana
sedere in trono, sul trono sedeti na prestolu, prestolovati; ekst. kraljevati
2. ekst. relig. podstavek z baldahinom (za svetniške kipce)
3. pog. šalj. straniščna školjka
4. pren. prestol:
il trono e l'altare kraljeva in cerkvena oblast
ascendere, salire al trono priti na prestol
5.
troni pl. relig. troni (angelski red) - trōppo
A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi
B) pron.
1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč
2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela
C) avv.
1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti
2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro
Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro - trošíti (-im) imperf. consumare, spendere; impiegare (tudi ekst.):
vozilo malo troši la macchina consuma poco
na veliko trošiti spendere e spandere
trošiti malo spendicchiare - trovato agg.
ben trovato dober, dobro izmišljen:
se non è vero è ben trovato to je pa res pogruntano
ben trovato! dobrodošel! - trpínčiti (-im) imperf.
1. maltrattare, angariare, vessare; torturare, seviziare:
trpinčiti živce poslušalcev mettere a dura prova i nervi degli ascoltatori
2. ekst. tormentare, assillare:
trpinčijo ga dvomi è tormentato dal dubbio - trucco m (pl. -chi)
1. trik; ukana, prevara (tudi ekst.):
trucco cinematografico, fotografico, scenico filmski, fotografski, scenski trik
è tutto un trucco vse skupaj je navadna prevara
il trucco c'è ma non si vede za prevaro gre, čeprav neopazno
2. maskiranje (obraza)
3. kozmet. (truccatura) kozmetika, ureditev obraza, make-up; šminkanje; šminka:
trucco da giorno, da sera dnevna, večerna ureditev obraza - trzáj (-a) m
1. sussulto; tic:
trzaji umirajočega i sussulti del moribondo
trzaji in krči tic e crampi
2. scatto; strattone;
trzaj orožja rinculo - trzávica (-e) f
1. sussulto; tic
2. pren. convulsione:
v domači mir segajo trzavice sveta la pace domestica è turbata dalle convulsioni del mondo esterno - túdi
A) adv.
1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no
2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci
3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto
B) konj.
1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare
2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo) - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero - túkaj adv.
1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti
2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego
3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!
4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare
5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo
6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo
7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là - túkajšnji (-a -e) adj. di qui, del luogo, locale, nostrano:
doma je iz tukajšnjih krajev è oriundo del luogo
tukajšnje specialitete le specialità locali, nostrane - tuo
A) agg.
1. tvoj
2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani