Franja

Zadetki iskanja

  • požéti (-žánjem) perf.

    1. mietere (tudi ekst.):
    požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche

    2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
    požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
    v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
    pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
  • požírek (-rka) m sorso, goccio:
    v enem požirku in un sorso; d'un fiato
    povabiti na požirek offrire da bere
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • prásniti (-em)

    A) perf.

    1. graffiare

    2. grattare, raschiare

    3. crepitare

    4.
    prasniti v smeh, v krohot scoppiare in una risata, scoppiare a ridere

    5. pren. (švigniti) guizzare:
    pog. prasniti jo andarsene

    B) prásniti se (-em se) perf. refl. scontrarsi
  • prassi f

    1. filoz. revolucionarna praksa

    2. praksa, ustaljeni način, navada:
    in questi casi la prassi prevede che... v takih primerih je praksa, da...
  • práti (pêrem)

    A) imperf.

    1. lavare; sciacquare:
    prati perilo lavare, fare il bucato
    prati na roke, v pralnem stroju lavare a mano, in lavatrice
    prati z milom in vodo lavare con acqua e sapone

    2. scusare, scusarsi

    3. pren. (oštevati) lavare il capo a qcn.

    4. impers. diluviare, scrosciare

    5. mont. flottare (il carbone)

    6.
    morje pere čeri il mare bagna gli scogli
    pren. prati možgane lavare il cervello; fare il lavaggio del cervello
    pren. prati umazano perilo lavare i panni sporchi
    prati umazani denar riciclare denaro sporco

    B) práti se (pêrem se) imperf. refl. essere lavabile
  • praticaccia f (pl. -ce)

    1. zapletena, težko rešljiva zadeva

    2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
    avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo
  • praticare

    A) v. tr. (pres. pratico)

    1. delati, izvajati:
    praticare il bene delati dobra dela
    praticare la legge izvajati zakon

    2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
    praticare l'insegnamento učiti
    praticare la poligamia poznati mnogoženstvo

    3. obiskovati; družiti se (s):
    praticare una persona družiti se s kom

    4. narediti, napraviti:
    praticare un'iniezione dati injekcijo
    praticare uno sconto napraviti popust

    B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
    praticare in un locale redno zahajati v lokal
    PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti
  • prátika (-e) f lunario, almanacco, calendario; redko effemeride:
    pren. držati se kot pust v pratiki tenere il muso, essere immusonito
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • právljica (-e) f

    1. lit. fiaba; ekst. favola:
    ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
    živalske pravljice favole

    2. pren. storia, storiella:
    njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
    morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

    3. favola, frottola, panzana:
    take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

    4. leggenda:
    podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • praznína (-e) f

    1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
    praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
    pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
    čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
    praznina slave la fatuità della gloria

    2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
    v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune
  • praznovánje (-a) n festa, festeggiamento; celebrazione; sagra; kermesse; rel. santificazione:
    praznovanje Prešernovega rojstva celebrazione della nascita del Prešeren
    rel. praznovanje nedelje in zapovedanih praznikov santificazione delle domeniche e delle feste di precetto
    praznovanje v čast visokega gosta festeggiamenti in onore dell'illustre ospite
  • prebáva (-e) f digestione; med. pepsi:
    imeti dobro, slabo prebavo avere una buona, una cattiva digestione; digerire bene, male
    motnje v prebavi disturbi digestivi, dispepsia
  • preblísk (-a) m

    1. balenio

    2. sfolgorio, luccichio, scintillio, barbaglio

    3. pren. lampo, sprazzo; folgorazione:
    imeti genialne prebliske avere lampi di genio
    iron. tepec z idiotskimi prebliski un cretino con lampi di idiota
    v preblisku sekunde in una frazione di secondo
  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino
  • precèp (-épa) m

    1. bastone biforcuto (per la cattura dei rettili)

    2. strettoia

    3. obrt. morsetto; morsa

    4. pren. strettoia; stretta:
    biti v precepu trovarsi in una strettoia, nelle strettoie; venire alle strette