disimparare v. tr. (pres. disimparo) odvaditi se; ne znati več; pozabiti, pozabljati:
disimparare a bere odvaditi se pijače
Zadetki iskanja
- diskrecíja (-e) f
1. (diskretno ravnanje) discretezza, discrezione
2. jur. discrezione; discrezionalità:
odločiti po diskreciji decidere a propria discrezione - dismisura f preobilica; nezmernost:
a dismisura čezmerno, pretirano - dispensare
A) v. tr. (pres. dispēnso)
1. deliti, razdeljevati:
dispensare sorrisi na veliko se smehljati
dispensare scappellotti klofutati
2. oprostiti, oproščati:
dispensare dal servizio odpustiti iz službe
B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel... - dispētto m
1. nagajanje, kljubovanje; hudobija:
per dispetto zanalašč, iz hudobije
per fare dispetto iz nagajanja
a dispetto kljub, navkljub:
uscire a dispetto della pioggia iti ven kljub dežju
2. jeza, razdraženost:
è roso dal dispetto jeza ga žre - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela - disporre*
A) v. tr. (pres. dispongo)
1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati
2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod
3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo
B) v. intr.
1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati
2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja
3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob
C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)
1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog
2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj - disposizione f
1. določilo; odredba; odlok; ukaz; volja:
le disposizioni ministeriali ministrske odredbe
sono le sue ultime disposizioni to je njegova poslednja volja
2. razpored, razporeditev
3. razpoloženje
4. nagnjenje, dar:
avere disposizione per la musica biti nadarjen za glasbo
5. med. dispozicija, nagnjenost
6. razpolaga:
essere a disposizione di qcn. biti komu na razpolago - dispozicíjski (-a -o) adj. di disposizione; dispositivo; disponibile:
ekon. dispozicijski fond fondo disponibile, a disposizione
jur. dispozicijska sodba dispositivo della sentenza - disputa f
1. razprava, debata; disput:
non soggetto a disputa gotov, nespodbiten
2. prepir, pričkanje:
nacque, si accese una disputa prišlo je do prepira
3. šport tekmovanje, boj:
la disputa di una gara tekmovanje
la disputa di un titolo boj za naslov - distanza f
1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja
2. mat. dolžina, razdalja
3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)
4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost
5. pren. razlika - distesa f
1. prostranost, širina, širjava:
la distesa del mare prostranost morja
una vasta distesa di campi prostrana površina polj
2. vrsta, niz; kup:
una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši
3.
a distesa nepretrgoma:
cantare a distesa peti na ves glas
sonare a distesa vkup zvoniti - distinto agg.
1. različen, drugačen
2. jasen
3. odličen, imeniten, ugleden; eleganten:
appartenere a una distinta famiglia pripadati ugledni družini
posti distinti gled. posebni sedeži
distinto signore spoštovani, cenjeni gospod (v pismih)
distinti saluti s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem (v pismih) - dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)
1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste
2. prst (na rokavici)
3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu - divedere v. tr. (le v nedoločniku)
dare a divedere dokazati, dati razumeti; namigniti, namigovati - divērbio m (pl. -bi) prepir, pričkanje; spor:
venire a diverbio con qcn. spreti, spričkati se s kom - divertire
A) v. tr. (pres. divērto)
1. knjižno odvrniti, odvračati
2. zabavati, razvedriti; razveseliti
B) ➞ divertirsi v. rifl. (pres. mi divērto) zabavati se, razvedriti se:
divertircisi uživati v čem
divertirsi alle spalle, a spese di qcn. privoščiti si koga, rogati se komu - dláka (-e) f
1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli
2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello
3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio - dléto (-a) n scalpello:
plosko, polkrožno dleto scalpello piatto, semicircolare
žlebasto dleto sgorbia
kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto scalpello da tagliapietre, da falegname, da intagliatore
mont. vrtalno dleto scalpello da perforazione
križno dleto scalpello a croce - dnéven (-vna -o) adj.
1. di, del giorno, da giorno; diurno:
dnevna svetloba luce del giorno
kozm. dnevna krema crema da giorno
dnevna soba soggiorno
dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno
2. del giorno, giornaliero:
dnevna norma norma giornaliera
dnevni zaslužek incasso giornaliero
dnevne cene prezzi del giorno
dnevni red ordine del giorno
3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
dnevna delovna migracija pendolarità
dnevno časopisje stampa quotidiana
4. del giorno, attuale, di attualità:
komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
voj. dnevno povelje ordine del giorno
dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno