Franja

Zadetki iskanja

  • šmír (-a) m pog.

    1. (kolomaz) grasso per carri

    2. inezia, bazzecola:
    jokati za vsak šmir frignare, piangere per ogni nonnulla
  • šmôren (-rna) m pog.

    1. gastr. frittata sminuzzata

    2. pejor. boiata, porcata; nonnulla:
    biti užaljen za vsak šmoren offendersi per ogni nonnulla
    isti šmoren fa lo stesso
  • šóla1 (-e) f

    1. scuola; istituto:
    hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
    vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
    izključiti iz šole espellere dalla scuola
    administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
    glasbena šola liceo musicale
    plesna šola scuola di ballo
    osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
    državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
    osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
    večerna šola scuola serale
    visoka, višja šola università, scuola superiore
    internatska šola scuola convitto
    šola za medicinske sestre scuola per infermiere
    šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
    celodnevna šola doposcuola
    dopisna šola scuola per corrispondenza
    nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
    poklicna šola avviamento professionale
    poletna šola scuola estiva
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    pren. enajsta šola scuola di vita
    žarg. špricati šolo marinare la scuola
    leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
    iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
    vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
    obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
    pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
    pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
    biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
    iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

    2. (poslopje ustanove) scuola

    3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
    danes ni šole oggi non c'è scuola

    4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
    psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
    filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
    lit. parnasovska šola scuola parnassiana
    med. salernska šola la scuola salernitana
    um. sienska šola la scuola senese
    lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • šólati (-am)

    A) imperf.

    1. mandare a scuola, far studiare

    2. educare, formare; addestrare:
    šolati učitelje educare i (futuri) maestri
    šolati pse za odkrivanje mamil addestrare i cani antidroga

    3. perfezionare

    B) šólati se (-am se) imperf. refl. frequentare la scuola; studiare; imparare:
    šolati se za pravnika, zdravnika studiare per avvocato, per medico
    šolati se za mehanika studiare per meccanico
  • šólstvo (-a) n

    1. (sistem organiziranega splošnega izobraževanja) scuola; studio:
    reformirati šolstvo riformare la scuola
    Zavod za šolstvo Provveditorato agli studi

    2. (ustanova) scuola:
    dvojezično, manjšinsko šolstvo scuola bilingue, della minoranza etnica
    osnovno, srednje, visoko šolstvo scuola elementare, media, superiore
  • špáhtel (-tla) m pog. spatola:
    špahtel za kitanje spatola per mastice
  • špás (-a) m pog. scherzo; burla:
    za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
    to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
    to je pa drag špas questo però costa molto
    imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
    ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo
  • špíčast (-a -o) adj. pog. (koničast) appuntito, a punta; magro, dimagrito, scarno:
    špičast nos naso appuntito
    pren. špičast obraz volto dimagrito
    imeti špičasti jezik avere una lingua mordace
    biti špičast za jed fare lo schizzinoso nel mangiare
    star. špičasti robčki fazzoletti orlati di pizzo
  • špírit (-a) m alcol etilico; spirito:
    višnje v špiritu ciliege sotto spirito
    gorilnik na špirit fornello a spirito, spiritiera
    pog. človek za v špirit individuo conservatore, antiquato
    farm. lesni špirit metanolo
  • špórt (-a) m

    1. sport:
    gojiti šport praticare uno, lo sport
    odlikovati se v športu eccellere in uno sport
    kolesarski šport sport del pedale, ciclismo
    konjeniški šport equitazione, ippica
    letalski šport sport del volo
    razvedrilni, tekmovalni, profesionalni šport sport dilettantistico, agonistico, professionistico
    plavalni šport nuoto
    zimski športi sport invernali
    množični šport sport di massa
    borilni športi arti marziali
    hitrostni športi sport di velocità
    olimpijski športi sport olimpici

    2. pren. (zabava, razvedrilo) sport, diporto:
    kaj delati za šport fare qcs. per sport
  • štáb (-a) m voj.

    1. comando:
    štab bataljona comando di battaglione
    glavni štab stato maggiore
    vrhovni štab comando supremo; ekst. quartier generale

    2. (sedež organa) quartiere, sede

    3. (vodstveni organ organizacijske enote, skupina odgovornih sodelavcev) direzione, gruppo direttivo, direttorio:
    štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami direzione per la difesa contro le calamità naturali
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • števílo (-a) n

    1. numero, cifra:
    zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
    nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
    okroglo število numero tondo
    magično število numero magico
    lingv. slovnično število numero grammaticale

    2. (količina, izražena s številko) numero:
    število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
    ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
    nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
    bilo jih je brez števila erano una moltitudine
    število mrtvorojenih otrok natimortalità
    število obiskovalcev frequenza
    število točk punteggio
    biti zraven za število far numero

    3. mat.
    deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
    teorija števil teoria dei numeri
    algebraično število numero algebrico
    celo, decimalno število numero intero, decimale
    enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
    imaginarno število numero immaginario
    iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
    kompleksno število numero complesso
    Ludolfovo število pi (π)
    naravno, relativno število numero naturale, relativo
    negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
    periodično število numero periodico

    4. kem.
    atomsko število numero atomico
    fiz. kvantno število numero quantico
    Machovo število numero di Mach
    masno število numero di massa
    teh. oktansko število numero di ottani
  • štós (-a) m žarg. (šala, potegavščina) scherzo, tiro:
    kaj narediti za štos fare qcs. per scherzo
  • štrapác (-a) m pog. strapazzo:
    čevlji za štrapac scarpe da fatica
  • štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
    obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
    pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
    PREGOVORI:
    kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
  • študírati (-am) imperf.

    1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
    študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
    študirati ekonomijo studiare a economia
    študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
    vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

    2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
    študirati za izpit preparare l'esame
    študirati po zapiskih studiare sulle dispense
    študirati slovnico studiare la grammatica
    študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
    pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
    gled. študirati vlogo studiare la parte
    pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi
  • štúliti (-im)

    A) imperf. (dodajati, pristavljati) aggiungere, mettere, ficcare

    B) štúliti se (-im se) imperf. refl. introdursi, infiltrarsi, insinuarsi, accodarsi:
    kar naprej se štuli v našo družbo cerca sempre di intrufolarsi nella nostra compagnia
    štuliti se komu za razsodnika voler per forza fare da arbitro
    štuliti se okrog žensk correre dietro alle donne, alle gonnelle, fare il cascamorto
  • ta člen pog. il, lo, la:
    pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
    doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
    žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
    žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
    biti po ta malem vredno valere almeno
    pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito