tentare v. tr. (pres. tēnto)
1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga
2. skušati, vabiti:
è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika
3. poskusiti, poskušati:
tentare la fortuna poskusiti srečo
ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati
Zadetki iskanja
- teorétičen (-čna -o) adj. teorico; ekst. filoz. teoretico:
teoretična fizika, kemija, matematika fisica, chimica, matematica teorica
teoretično in praktično znanje conoscenze teoriche e pratiche
teoretične posplošitve generalizzazioni teoretiche
filoz. teoretična dejavnost teoresi
filoz. teoretična filozofija filosofia teoretica - teoríja (-e) f
1. teoria:
teorija časa, osebnosti la teoria del tempo, della personalità
evolucionistična teorija teoria evoluzionista
2. (splošna, abstraktna spoznanja, načela) teoria:
neskladnost med teorijo in prakso discordanza tra la teoria e la pratica
mat. teorija informacije teoria dell'informazione
mat. teorija množic teoria degli insiemi
mat. teorija števil teoria dei numeri
mat. teorija verjetnosti teoria delle probabilità
šah. teorija otvoritev teoria delle aperture
fiz. teorija relativnosti teoria della relatività
lit. teorija verza teoria del verso
lit. literarna teorija teoria letteraria
biol. teorija o naravnen izboru teoria della selezione naturale
filoz. spoznavna teorija teoria della conoscenza - têpsti (têpem)
A) imperf.
1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance
2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui
B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.
1. azzuffarsi, accapigliarsi
2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia
3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto
4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano - terór (-ja) m
1. polit. terrore:
fašistični, policijski, rdeči teror il terrore fascista, poliziesco, rosso
2. pren. (nasilje, nasilno ravnanje) terrorismo; intimidazione; violenza:
to ni vzgoja, ampak teror questa non è educazione ma terrorismo - tērra
A) f
1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela
5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti
7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela
8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta
10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina
11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
B) agg. invar.
1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
2. svetlorjav (barva) - tērzo
A) agg. tretji:
Napoleone terzo Napoleon III.
due alla terza dve na tretjo potenco
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
il terzo mondo polit. tretji svet
terza pagina publ. kulturna stran
terzo programma rtv tretji program
il terzo Reich hist. tretji rajh
terza rima lit. tercina
terzo sesso tretji spol, homoseksualci
B) m
1. tretjina:
ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino
2. pravo tretja oseba
3.
terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
a danno di terzi v škodo tretjih oseb
per conto terzi v imenu tretjih oseb
4. tretji, tretja oseba (zapored):
il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
il terzo e il quarto ta in oni, vsi - têslo (-a) n
1. les. ascia a taglio curvo
2. pejor. sciocco, balordo, imbranato, tanghero:
umakni se, teslo nerodno e spostati, balordo che non sei altro - tessuto2 m
1. tekstil tkanina:
tessuto a intreccio semplice tkanina v platneni vezavi
2. pren. splet:
tutta la sua difesa è un tessuto di menzogne vsa njegova obramba je splet laži
3. anat. tkivo:
tessuto muscolare, nervoso mišično, živčno tkivo - tēsta f
1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo
2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo
3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel
4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož
5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava
6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)
7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi
8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo
9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko
10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)
11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu
12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka
13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice
14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke
15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku
16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava
17.
testa a croce križnik
18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - testenína (-e) f gastr. pl. testenine pasta (alimentare):
jajčne testenine pasta all'uovo
makaroni, rezanci, špageti in druge testenine maccheroni, tagliatelle, spaghetti e altri tipi di pasta - testó (-á) n pasta; impasto:
testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
pripravljati testo fare la pasta
testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
biskvitno testo pasta per pandispagna
krhko testo pasta frolla
kvašeno testo pasta lievitata
listnato testo pasta sfoglia
stroj za mešanje testa impastatrice
pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra - tèšč (-a -e)
A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente
B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino - téža (-e) f
1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità
2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita
3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione
4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione
5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore
6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico - težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
izvleči iz težav trarre d'impaccio
brez težave senza difficoltà
s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
težava je v tem, da ... il brutto è che...
težava šele pride il peggio ha ancora da venire
imeti težave z zakonom avere noie con la legge
pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
imeti težave s spanjem dormire male
pren. imeti srčne težave essere innamorati - težávno adv. (v predikat. rabi):
od njega je težavno dobiti odgovor è difficile avere una risposta da lui - têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro - téžje adv. con difficoltà, gravemente:
biti težje ranjen essere ferito gravemente
težje shajati aver difficoltà a sbarcare il lunario
za denar je vse težje è sempre più difficile guadagnare, trovare i soldi - téžji (-a -e)
A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
fant je težji primer è un ragazzo difficile
B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile - težkó adv.
1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà
2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti
3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura
4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano
5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico