Franja

Zadetki iskanja

  • nàk inter.

    1. (izraža močno zanikanje) no:
    nak, to pa ne gre no, così non va

    2. (izraža nejevoljo) mah:
    nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile

    3. (izraža podkrepitev trditve) no:
    nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate
  • nápak adv. (narobe, napačno)

    1. male, in modo sbagliato, erroneo:
    napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

    2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
    ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
    fant ni napak il ragazzo non è male
    ne godi se mu napak non gli va male
    pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole
  • narávnost (-i) f

    A) naturalezza; schiettezza; genuinità; spigliatezza

    B) narávnost adv.

    1. diritto, dritto, direttamente:
    gledati naravnost v oči guardare diritto negli occhi
    iti naravnost domov andare direttamente a casa

    2. pren. (brez prikrivanja) apertamente; proprio; (sproščeno) con disinvoltura:
    kar naravnost povej, da se bojiš di' apertamente che hai paura
    tega naravnost ne trdim questo proprio non mi sento di affermarlo

    3. pog. pren. (poudarja trditev, intenzivnost dejanja) (kar) affatto, proprio:
    to bi bila naravnost sramota sarebbe proprio una vergogna
  • naslédek (-dka) m

    1. (posledica) effetto, conseguenza:
    to dejanje bo imelo hude nasledke l'atto avrà gravi, spiacevoli conseguenze
    vzrok in nasledek causa ed effetto

    2. (rezultat, dosežek) risultato, esito

    3. (sklep) conclusione
  • natura f

    1. narava:
    i fenomeni della natura naravni pojavi
    in natura v naravi, po naravnem redu
    natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
    i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

    2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
    la natura dei metalli lastnost kovin
    la natura dell'uomo človeška narava
    una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
    è nella natura delle cose to je v naravi stvari
    mutare natura spremeniti se
    pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

    3. človek:
    la natura umana človeštvo, človeški rod

    4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

    5. trgov. natura, blago:
    pagare in natura plačati v naturi, z blagom

    6. umet.
    natura morta tihožitje
  • naučíti (-ím)

    A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
    naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
    naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
    pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
    pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

    B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
    naučiti se kuhanja imparare a cucinare
    naučiti se na pamet imparare a memoria
    naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
    naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
    naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
    človek se na napakah uči sbagliando si impara
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • navájati1 (-am) | navêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. citare, allegare, indicare; produrre; addurre; (podrobno) specificare:
    navajati številke, imena citare numeri, nomi
    navesti dokaze produrre prove
    navesti vzroke addurre motivi
    navajati kaj obremenilnega, razbremenilnega allegare qcs. a colpa, a discarico

    2. redko (nagovoriti, nagovarjati) indurre; esortare:
    to nas navaja k sklepu, da il che ci induce a concludere che
  • navájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, uso, assuefatto, solito; rotto:
    navajen napora rotto alla fatica
    biti, ne biti navajen na essere, non essere abituato a
    biti, ne biti navajen (na to), da bi avere, non avere l'abitudine di
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nebésa (-bés) n pl.

    1. rel. paradiso, cielo:
    iti v nebesa andare, salire in cielo
    prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

    2. pren. paradiso; olimpo; stelle

    3. pren. (nebo) cielo

    4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
    hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

    5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
    goditi se kot v nebesih vivere come un papa
    to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio
  • nebéški (-a -o) adj.

    1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
    nebeški blagoslov benedizione del cielo

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
    nebeški mir pace celestiale

    3. (nebesen) celeste:
    nebesni obok, svod firmamento

    4. (v medmetni rabi)
    bog nebeški santo cielo
    mati nebeška madonna santa
    sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

    5. rel.
    nebeški kruh eucaristia
    rel. nebeška mati Madonna
  • nekákšen (-šna -o) adj.

    1. una specie di, qualcosa come;
    vse je videl v nekakšni megli vedeva tutto in una specie di nebbia

    2. (kak, kakšen) un, una; qualche:
    to mora biti nekakšna pomota deve trattarsi di uno sbaglio
  • nevoščljívost (-i) f invidia:
    to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
    nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia
  • nezaslíšano

    1. adv. incredibilmente

    2. (v povedni rabi)
    to je nezaslišano è incredibile
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nikákor adv. (v nikalnih stavkih) in nessun modo, niente affatto, non affatto:
    to še nikakor ni dokaz questa non è affatto una prova
    nikakor ne neanche, punto
  • njíva (-e) f campo; appezzamento; (obdelana njiva, polje) zolla:
    gnojiti, obdelati, orati, posaditi, posejati njivo concimare, lavorare, arare, piantare, seminare il campo
    rodovitna njiva campo fertile
    krompirjeva, pšenična njiva campo di patate, di grano
    pren. to ni zraslo na njegovi njivi non è farina del suo sacco


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti