riattaccare
A) v. tr. (pres. riattacco)
1. ponovno pripeti; ponovno vpreči:
riattaccare i cavalli al carro ponovno vpreči konje k vozu
2. ponovno začeti; nadaljevati:
riattaccare il discorso con qcn. nadaljevati pogovor s kom
3. absol. pog. obesiti telefonsko slušalko; prekiniti
B) ➞ riattaccarsi v. rifl. (pres. mi riattacco)
1.
riattaccarsi a ponovno se oprijeti (česa)
2. ponovno se združiti, združevati
Zadetki iskanja
- richiamo m
1. vpoklic; odpoklic; opomin, opominjanje:
il richiamo alle armi vpoklic pod orožje
il richiamo dell'ambasciatore odpoklic veleposlanika
richiamo all'ordine opomin k redu
2. vaba; klic:
il richiamo della natura klic narave
uccello da richiamo lovstvo vabnik, vabnica
3. kazalka, napotek (na drugo mesto):
segno di richiamo križna referenca - ricondurre* v. tr. (pres. riconduco)
1. nazaj peljati; nazaj, spet spraviti, spravljati
2. povezati (tudi pren.):
la sua scontrosità è da ricondurre a problemi di famiglia njegovo neprijaznost gre povezati z družinskimi problemi
ricondurre qcn. alla ragione pren. koga spet spraviti k pameti - ricorso m
1. zatekanje; uporaba:
fare ricorso a zateči se k, uporabiti
fare ricorso alla violenza uporabiti silo
2. pravo pritožba
3. redno ponavljanje, vračanje
4.
ricorsi pog. menstruacija, mesečna čišča - rifascio m
a rifascio v izobilju, na kupe:
andare a rifascio iti po zlu, k vragu - rifugiarsi v. rifl. (pres. mi rifugio)
rifugiarsi (in) zateči, zatekati se k čemu, h komu - riga f
1. črta
2. ekst. vrsta:
una riga di alberi, di soldati vrsta dreves, vojakov
di prima riga prvovrsten
sopra le righe pren. pretiran; retoričen
mettere in riga qcn. koga pripraviti k pokorščini
mettersi in riga con qcn. pren. s kom se kosati
rimettersi in riga pren. pokoriti se, ukloniti se
rompete le righe! voj. voljno!
rompere le righe pren. končati sejo
uscire dalle righe pren. izstopati
3. vrstica:
leggere tra le righe pren. brati med vrsticami
scrivere due righe napisati par vrstic
4. preča
5. tisk cicero - rimēdio m (pl. -di)
1. zdravilo:
rimedio contro la tosse zdravilo proti kašlju
2. pomoč; sredstvo:
porre rimedio (a) pomagati (pri), pripomoči (k):
porre rimedio al ristagno economico pripomoči k odpravi gospodarskega zastoja
non c'è rimedio ni pomoči
PREGOVORI: a tutto c'è rimedio fuorché alla morte preg. vse se da pozdraviti razen smrti
a mali estremi, estremi rimedi preg. za hude bolezni so potrebna huda zdravila - ripigliare
A) v. tr. (pres. ripiglio)
1. pog. ponovno dobiti, ujeti:
ripigliare fiato priti k sapi
ripigliare forza opomoči si
ripigliare il fuggiasco znova ujeti ubežnika
2. nadaljevati:
ripigliare il discorso nadaljevati pogovor, pripovedovanje
3. znova vzeti, jemati, sprejemati:
ripigliare qcn. al proprio servizio vzeti koga nazaj v službo
B) v. intr. spet si opomoči - riprēndere*
A) v. tr. (pres. riprēndo)
1. ponovno vzeti, jemati:
riprendere l'abito pren. spet se pomenišiti, postati spet duhovnik
riprendere le armi spet se bojevati, vojskovati
riprendere marito ponovno se omožiti
riprendere il proprio posto vrniti se na svoje mesto
2. nazaj vzeti, jemati
3. ponovno zavzeti, osvojiti
4.
riprendere animo spet se opogumiti
riprendere quota aero spet se dvigniti; pren. opomoči si
riprendere i sensi pren. osvestiti se, priti k zavesti
5. spet začeti; znova se lotiti, lotevati; nadaljevati:
riprendere il cammino nadaljevati pot
riprendere il discorso nadaljevati pogovor, izvajanje
riprendere il mare spet pluti
riprendere i pennelli znova se lotiti slikanja
6. opomniti, opominjati, grajati; kritizirati:
riprendere la superficialità kritizirati površnost
7. umet., foto posneti; poslikati
8. spet napasti, napadati (bolezen)
9. obl. zožiti, zoževati:
riprendere l'abito in vita obleko zožiti v pasu
B) v. intr.
1. znova začeti:
riprese a gridare začel je spet kričati
2. opomoči si
C) ➞ riprēndersi v. rifl. (pres. mi riprēndo)
1. opomoči si
2. (ravvedersi) poboljšati se - rìt (ríti) f
1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia
2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo
3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere - ritornare
A) v. intr. (pres. ritorno)
1. vrniti, vračati se:
ritornare in sé priti k zavesti
ritornare su qcs. vrniti se (k), ponovno kaj preudariti
2. vrniti, vračati se; ponovno se pojaviti, pojavljati; priti, prihajati (praznik, obletnica):
gli è ritornata la febbre spet ima vročino
3. spet biti, postati:
ritornare calmo pomiriti se
B) v. tr. pog. povrniti, vračati - rivōlgere*
A) v. tr. (pres. rivōlgo)
1. obrniti, obračati:
rivolgere i passi kreniti (proti)
2. obrniti, obračati; pren. pretehtati
3. usmeriti, usmerjati, uperiti (tudi pren.):
rivolgere gli occchi (a) uperiti pogled, pogledati (k, proti)
rivolgere il pensiero pomisliti (na)
rivolgere gli sforzi al raggiungimento di uno scopo usmeriti napore k dosegi cilja
4. obrniti, obračati nazaj, vstran
B) ➞ rivōlgersi v. rifl. (pres. mi rivōlgo)
1. obrniti, obračati se nazaj; pren. lotiti se (česa), posvetiti, posvečati se (čemu)
2. obrniti, obračati se (na koga, na kaj):
rivolgersi a un passante obrniti se na mimoidočega - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - segreto
A) agg.
1. skriven
2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno
3. zaupen
4. pren. bližnji, intimen
5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik
6. knjižno skrit, odročen
B) m
1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost
2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti
3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha
4. skrivni mehanizem
5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)
A) imperf., perf.
1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
sklanjati glavo chinare il capo
spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.
2. lingv. declinare
B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.
1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso
2. pren.
sklanjati se nad delo lavorare
sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno