anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
Zadetki iskanja
- animato
A) agg.
1. živ:
l'uomo e gli altri esseri animati človek in druga živa bitja
disegno, cartone animato risanka, animirani film
2. živahen, razgiban:
una scena animata razgiban prizor
partì animato delle (dalle) migliori intenzioni na pot so ga gnali najboljši nameni, na pot je šel z najboljšimi nameni
B) m glasba animato, živahno - animo m
1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno
2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno! - annata f
1. leto; letina:
una buona, cattiva annata dobra, slaba letina
è stata un'annata scarsa letina je bila slaba
vino d'annata žlahtno vino
2. letna plača, letna najemnina
3. letnik (periodične publikacije) - annēsso
A) agg. zvezan, povezan:
il parco annesso al castello park ob gradu
B) m pritiklina; aneks, prizidek:
gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada - anno m leto:
anno astronomico astronomsko leto
anno bisestile prestopno leto
anno civile koledarsko leto
anno lunare lunino leto
anno luce svetlobno leto
anno siderale zvezdno leto
anno solare sončno leto
anno accademico študijsko leto
anno santo sveto leto
anno scolastico šolsko leto
l'anno corrente tekoče leto
l'anno nuovo novo leto
l'anno prossimo prihodnje leto
l'anno scorso, passato lansko leto, lani
di anno in anno iz leta v leto
di qui a un anno čez leto dni
Capo d'anno Novo leto
entro l'anno v tem letu
un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
buon anno! srečno novo leto!
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
anni fa, anni or sono pred leti
un uomo di trent'anni tridesetleten moški
compiere gli anni dopolniti leta
i verdi anni mlada leta
avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
portare bene gli anni skrivati leta
i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let - annodare
A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
annodare relazioni pren. navezati odnose
B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
annodarsi la cravatta zavezati si kravato
il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal - antitesi f
1. lit. antiteza, nasprotna stava
2. filoz. antiteza
3. nasprotje, kontrast:
il suo carattere è in completa antitesi col mio njegov značaj je pravo nasprotje mojega - antitéza (-e) f knjiž.
1. (nasprotje, kontrast) antitesi, opposizione, contrasto
2. netta contrapposizione
3. filoz. antitesi:
Heglova teza, antiteza in sinteza tesi, antitesi e sintesi in Hegel - anzi
A) cong.
1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!
2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem
3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché
4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je
5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje
B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto
C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal - anziano
A) agg.
1. star, prileten:
è troppo anziano per queste cose prestar je za kaj takega
2. najstarejši (v neki službi, funkciji)
B) m (f -na) žarg.
1. starostnik, starostnica
2. žarg. stara bajta - apērto
A) agg.
1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti
2. širok, razsežen, prostoren
3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno
4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov
B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj
C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito - appalto m
1. zakup
2. toskansko prodajalnica, trafika:
appalto di sale e tabacchi trafika - apparato m
1. stroji, naprave, tehnika; aparat, sistem:
apparato bellico vojaška tehnika
apparato refrigeratore hladilni sistem
apparato industriale industrijske naprave
apparato scenico scenerija
2. anat. aparat:
apparato respiratorio, digerente dihalni, prebavni aparat
3. aparat, dokumentacija:
apparato critico kritični aparat
4. pren. velika priprava, sijajna oprema, obilje:
la festa è stata allestita con un grande apparato di fiori e di luci priredili so slavje z obilo cvetja in luči
apparato di forze koncentracija vojakov, policistov
5. aparat:
l'apparato burocratico birokratski aparat - appassire v. intr. (pres. appassisco)
1. veneti
2. pren. medleti, usahniti, usihati, bledeti:
la sua bellezza è appassita njena lepota je zbledela - appiccicare
A) v. tr. (pres. appiccico)
1. prilepiti, nalepiti:
appiccicare un francobollo nalepiti znamko
2. pren. primazati, vzdeti:
appiccicare uno schiaffo primazati klofuto
appiccicare un soprannome dati, prilepiti vzdevek
B) v. intr. lepiti se, biti lepek:
il miele appiccica med je lepek
C) ➞ appiccicarsi v. rifl. (pres. mi appiccico) lepiti se, obesiti se (tudi pren.):
è un noioso che si appiccica a tutti sitnež je, ki se obesi na vsakogar - applicare
A) v. tr. (pres. applico)
1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko
2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen
3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu
4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon
B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči - apportare v. tr. (pres. appōrto)
1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje
2. povzročiti, porajati:
apportare benessere prinašati blaginjo
apportare danni povzročati škodo
3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo
4. navesti, citirati:
apportare un motto navesti duhovit izrek - approvabile agg. sprejemljiv, dopusten:
non è un comportamento approvabile tako obnašanje ni dopustno - approvare v. tr. (pres. apprōvo)
1. odobravati, hvaliti:
approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov
2. priznati za sposobnega:
l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite
3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona