qualificare
A) v. tr. (pres. qualifico)
1. označiti, označevati; opredeliti, opredeljevati; okvalificirati:
qualificare qcn. come un pessimo soggetto koga označiti kot skrajno negativno osebo
2. kvalificirati, usposobiti (za)
B) ➞ qualificarsi v. rifl. (pres. mi qualifico)
1. kvalificirati se; usposobiti, usposabljati se (za); predstaviti, predstavljati se (kot):
qualificarsi come giornalista predstaviti se kot novinar
2. uvrstiti, uvrščati se:
qualificarsi a un concorso uvrstiti se (med boljše) na tekmovanju
3. šport kvalificirati se (za), uvrstiti se (v):
qualificarsi per la finale kvalificirati se, uvrstiti se v finale
Zadetki iskanja
- qualsiasi agg. vsak; katerikoli; kakršenkoli:
sono a sua disposizione in qualsiasi momento na razpolago sem vam v vsakem trenutku
sono d'accordo con te, qualsiasi decisione tu prenda strinjam se s tabo, kakorkoli se boš odločil
una ragazza qualsiasi navadno, preprosto dekle (tudi slabš.) - quando
A) avv. kdaj:
quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
da quando od kdaj:
da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
di quando od kdaj:
di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
fino a quando do kdaj, doklej
per quando kdaj:
per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?
B) cong.
1. ko, kadar:
quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
quand'ecco in glej, naenkrat
quando che sia prej ali slej
2. (uvaja klicalni stavek)
quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
quando si dice la sfortuna! smola pa taka!
3. (adverzativno) medtem ko, pa:
chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz
4. pog. če, ko:
quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega
C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo - quaranta agg.; m štirideset; štirideseti:
un mazzo di quaranta carte kupček štiridesetih kart
aprite il libro a pagina quaranta odprite knjigo na štirideseti strani
essere sui quaranta imeti kakih štirideset let
l'Italia è entrata in guerra nel '40 Italija je stopila v vojno leta štirideset - quarta f
1. šol. četrti razred
2. avto četrta hitrost:
ingranare la quarta dati v četrto hitrost
partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti - quarto
A) agg. četrti:
due alla quarta mat. dve na četrto potenco
la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
il quarto potere sedma sila, novinarstvo
il quarto mondo polit. tretji svet
quarta malattia med. četrta bolezen
B) m
1. četrtina
primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec
2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
un quarto d'ora, un quarto četrt ure
3. ekst. trenutek:
avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
quarti di finale šport četrtfinale
4. tisk kvart, četverka:
in quarto v kvart formatu
5.
quarti di nobiltà plemeniti predniki
6. navt. štiriurno dežurstvo - quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - quello
A) agg.
1. tisti, oni:
in quello, in quella takrat, v tem trenutku
in quello che, in quella che ko
ne dice di quelle take debele kvasi!
ne abbiamo viste e sentite di quelle! česa vsega nismo videli in slišali!
una di quelle evfemistično pocestnica
2. pog. (ko nagovarjamo osebo, katere imena ne vemo ali nočemo izreči):
ehi, quell'uomo! halo, vi tam!
quella signora! gospa!
B) pron.
1. tisti, oni:
quelli del piano di sotto, di sopra sostanovalci s spodnjega, zgornjega nadstropja
quelli di Trieste Tržačani
quello del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
2.
in quel di, da quel di na področju, s področja:
in quel di Gorizia na Goriškem - questo
A) agg.
1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!
2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju
B) pron.
1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!
2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal - quindici agg.; m, f petnajst, petnajsti; petnajst:
apriamo il libro a pagina quindici odprimo knjigo na petnajsti strani
abita al numero quindici stanuje na številki petnajst
le quindici petnajst (ura)
oggi a quindici čez štirinajst dni
il quindici šport petnajsterica (rugby)
nel '15 (nel 1915) leta petnajstega
Luigi XV Ludvik Petnajsti - quindicina f
1. petnajsterica
2. pog. štirinajst dni, pol meseca:
al mare andiamo nella seconda quindicina di luglio na morje gremo v drugi polovici julija - rábiti (-im)
A) imperf.
1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti - raccomandare
A) v. tr. (pres. raccomando)
1. priporočiti, priporočati:
raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji
2. pritrditi (na), privezati, privezovati
3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!
B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo - raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
poterla raccontare vedeti kaj povedati
raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi! - račún (-a) m
1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto
2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto
3.
zaključni račun bilancio
4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui
5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga - račúnati (-am) imperf.
1. calcolare, contare, computare, fare i conti:
mat. računati koren calcolare la radice
mat. računati integral integrare
računati na 3. potenco cubare
2. addebitare; mettere:
računati naročniku prevoz addebitare al committente le spese di trasporto
koliko mi računate to tkanino? quanto mi chiede per questa stoffa?
na uro računa 10.000 tolarjev la sua tariffa è di 10.000 talleri l'ora
3. contare su:
računati na pomoč contare sull'aiuto di qcn. - ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé - raffa f
di riffa o di raffa na vsak način, za vsako ceno - ragazza f
1. dekle, deklica, najstnica; hčerka
2. mlada ženska:
una ragazza d'oro, una perla di ragazza pren. pravi biser (dekle)
rimanere ragazza biti neporočena
ragazza allegra evfemistično lahkoživka
ragazza squillo dekle na klic
ragazza di vita evfemistično prostitutka, vlačuga
3. pog. punca, dekle, zaročenka:
avere la ragazza imeti punco