Franja

Zadetki iskanja

  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • ptíč (-a) m

    1. uccello:
    ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
    lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
    biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
    živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
    divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
    močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
    ptiči pevci uccelli canori
    kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

    2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
    čuden ptič un tipo strano, strambo
    nočni ptič nottambulo
    ne ptič ne miš né carne né pesce
    ptič letalec uccello nidifugo
    biti gol kot ptič essere povero in canna
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile
  • ptíček (-čka) m dem. od ptič uccelletto, uccellino:
    jesti kot ptiček mangiare come un uccellino
    živeti kot ptiček na veji vivere libero e spensierato
    pren. ptiček je ušel (policiji) il ladruncolo, il criminale è uccel di bosco
    gastr. telečji ptički uccelletti scappati
    PREGOVORI:
    še tak ptiček se enkrat ujame tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino
  • púf (-a) m pog. debito:
    vzeti na puf prendere a credito; prendere, comprare a rate
  • púkel (-kla) m pog. (grba) gobba, gobbo; pren.
    boli me pukel mi fa male la schiena
    pren. imeti štiri otroke na puklu avere quattro figli sul gobbo
    pren. dati jih komu po puklu spezzare il gobbo a qcn., dare una solenne batosta a qcn.
  • pulita f hitro čiščenje:
    dare una pulita al vestito na hitro očistiti, skrtačiti obleko
  • pulsante

    A) agg. utripajoč; pulzirajoč:
    corrente pulsante pulzirajoči tok
    vena pulsante utripajoča žila

    B) m gumb; stikalo; tipka:
    premere il pulsante pritisniti na gumb
  • púnčica (-e) f

    1. anat. pupilla:
    punčica in šarenica la pupilla e l'iride
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa badare a qcn. come alla pupilla dei propri occhi

    2. hipok. ragazza, fanciulla
  • púnkt (-a) m žarg. punto, posto, luogo; base:
    mladi imajo svoje punkte i giovani hanno i loro posti di ritrovo
    gostilna je na dobrem punktu la trattoria si trova in un punto adatto
  • punta1 f

    1. ost, konica; konec, vrh:
    la punta del coltello konica noža
    la punta del campanile vrh zvonika
    punta secca umet. suha igla
    avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
    camminare in punta di piedi hoditi po prstih
    prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
    prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
    scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

    2. ekst. pren. konica:
    ore di punta prometne konice

    3. ekst.
    pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
    uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
    uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

    4. tehn. sveder:
    punta elicoidale spiralni sveder
    punta fonografica gramofonska igla

    5. drobec; ščepec

    6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

    7. etnol. konica

    8. alpin. konica (na derezah)

    9. (spunto) cik

    10. med.
    punta d'ernia začetna kila

    11. veter., kulin.
    punta di petto (goveje, telečje) prsi
  • puntare1

    A) v. tr. (pres. punto)

    1. upreti, upirati; postaviti, postavljati:
    puntare i piedi a terra upreti se z nogami; pren. trmasto vztrajati

    2. nameriti, naperiti

    3. igre staviti:
    puntare sul nero, sul rosso staviti na črno, na rdeče
    puntare tutto su qcs. pren. staviti vse na eno karto

    B) v. intr.

    1. kreniti:
    puntare al successo pren. stremeti k uspehu

    2. pren. računati:
    puntare solo sulle proprie forze računati zgolj na svoje sile

    3. tiščati (k), obremenjevati
  • puntellare

    A) v. tr. (pres. puntēllo) podpreti, podpirati (tudi pren.)

    B) ➞ puntellarsi v. rifl. (pres. mi puntēllo)
    puntellarsi a opreti, opirati se na
  • puntino m pomanjš. od ➞ punto pikica, pičica:
    mettere i puntini sulle i pren. postaviti piko na i
    a puntino ravno prav, primerno; odlično, natanko, kot je treba:
    fare qcs. a puntino kaj narediti, kot je prav
    cibo cotto a puntino ravno prav kuhana jed
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • pure

    A) cong.

    1. vendar:
    è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben

    2. četudi, čeprav:
    non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu

    B) avv.

    1. tudi:
    vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena

    2. kar:
    continua pure! kar nadaljuj!

    C) cong.
    pur di ( + infinitiv) (samo) da
    dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel
  • púščica (-e) f

    1. freccia, dardo; knjiž. saetta, strale, quadrello:
    metati, prožiti puščice lanciare, scoccare frecce

    2. ekst. (znamenje) freccia:
    smerna puščica freccia di direzione

    3. lit. epigramma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    puščice letijo na vodstvo gli appunti vanno alla direzione
    pren. zadet od Amorjeve puščice ferito da Cupido
    pren. jezne puščice sguardi ostili
  • púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
    nameriti puško puntare il fucile
    sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
    biti oborožen s puško essere armato di fucile
    lovska puška fucile da caccia
    puška dvocevka doppietta
    (vojaška) puška fucile
    avtomatska puška moschetto automatico
    malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
    strojna puška mitragliatrice
    šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
    podvodna puška fucile subacqueo
    fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
    voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
    voj. puško k nogi piedarm!
    voj. puško na rame spallarm!
    pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
    pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
    pren. umreti s puško v roki morire combattendo
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • qualcōsa pron.

    1. kaj, nekaj:
    posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
    avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
    avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
    è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
    ne so qualcosa io! jaz že vem!
    qualcosa come nič manj kot:
    ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

    2. pog. (res) nekaj:
    lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

    3. nekdo:
    pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin