spalla f
1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga
2. zool. pleča; pleče
3. obl. rama
4. pobočje, brežina
5. nasip
6. arhit. opornik
7. gled. (komikov) sogovornik, replikator
8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč
9. tisk višina knjižnega hrbta
Zadetki iskanja
- spasimare v. intr. (pres. spasimo)
1. viti se v krčih; trpeti
2. pren. medleti, koprneti:
spasimare per qcn. koprneti za kom - spasso m
1. zabava:
per spasso za zabavo
darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga
2. pren. zabavnež
3. (kratek) sprehod:
andare a spasso iti na sprehod
essere a spasso pren. biti brez dela
mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
va' a spasso! pojdi k vragu! - spazzolino m pomanjš. od ➞ spazzola ščetkica; ščetka:
spazzolino per denti, spazzolino da, per unghie zobna ščetka, ščetka za nohte - specchietto m
1. pomanjš. od ➞ specchio zrcalce
2. avto
specchietto retrovisivo, retrovisore vzvratno ogledalo
3. lovstvo zrcalo (za škrjance)
specchietto per le allodole pren. vaba za naivneže
4. preglednica - spēcchio m (pl. -chi)
1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo
2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom
3. pren. hiša kot iz škatlice
4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor
5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali
6. preglednica
7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol
8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)
9. hist. register dolžnikov (komune) - specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
zdravnik specialist medico specialista
med. specialist za bolezni grla laringoiatra
specialist za srce in ožilje cardiologo
specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
specialist za dirke na kronometer passista
specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
specialist za spuste discesista
žarg. specialist za vlome sgarrista - specialista
A) agg. (m pl. -ti) specialist:
medico specialista zdravnik specialist
B) m, f (m pl. -ti)
1. strokovnjak, strokovnjakinja; specialist, specialistka
2. med. specialist, specialistka:
specialista in malattie infantili specialist za otroške bolezni
3. šport specialist (za neko disciplino) - spēndere* v. tr. (pres. spēndo)
1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
spendere e spandere na veliko zapravljati
2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
spendere il proprio tempo preživljati čas
spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti
3. absol. nakupovati - spesa f
1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice
2. nakup
3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju
4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo - spét adv.
1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te
2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via
3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!
4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.
5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo
6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no
7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni
8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male - spezzare
A) v. tr. (pres. spēzzo)
1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
spezzarsi un braccio zlomiti si roko
spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
spezzare il cuore pren. streti srce
spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
spezzare il pane prelomiti kruh
2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati
B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga - spiaggia f (pl. -ge)
1. obrežje
2. plaža:
lettura da spiaggia zabavno branje
tipo da spiaggia posrečen tiček, patron
l'ultima spiaggia pren. poslednja življenjska postaja; ekst. zadnje upanje
vestito da spiaggia kostim za na plažo - spiegazione f razlaga, razlaganje, pojasnilo, pojasnjevanje:
avere una spiegazione con qcn. kaj s kom razčistiti
chiedere una spiegazione a qcn. vprašati koga za pojasnilo, zahtevati od koga pojasnilo
dare una spiegazione dati pojasnilo, pojasniti - spirála (-e) f
1. mat. spirale (tudi ekst.):
dvojna, sferična spirala spirale doppia, sferica
Arhimedova spirala spirale di Archimede
hiperbolična spirala spirale iperbolica
logaritemska spirala spirale logaritmica
2. (predmet take oblike) spirale:
spirala za električni kuhalnik spirale del fornello elettrico
med. kontracepcijska spirala spirale
pren. spirala nasilja la spirale della violenza
3. aer. volo a spirale - spirito1 m
1. relig. duh
2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti
3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)
4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov
5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost
6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti
7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona - spletkáriti (-im) perf. armeggiare, brigare, macchinare, manovrare, trescare, intrigare, tramare, mestare:
na skrivaj spletkariti armeggiare in segreto
spletkariti komu v škodo, za hrbtom trescare ai danni, alle spalle di qcn. - splòh adv.
1. in genere, generalmente:
to so sploh znane besede sono parole generalmente note
2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere
3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo
4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei
5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile
6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto - spomín (-a) m
1. ricordo, memoria; knjiž. reminiscenza, ricordanza, rimembranza:
imeti odličen spomin avere una memoria d'elefante, di ferro
motorični, vizualni spomin memoria motoria, visiva
izbrisati iz spomina cancellare dal ricordo
priklicati v spomin richiamare alla memoria
ohraniti v spominu conservare nel ricordo, nella memoria
če me spomin ne vara se ben ricordo
živeti od spominov vivere di ricordi
dati za spomin dare per ricordo
obnavljati v spominu rievocare nella memoria
2. memoria:
počastiti spomin na padle z enominutnim molkom onorare la memoria dei Caduti con un minuto di silenzio
3. pl. spomini (popis dogodkov, srečanj) memorie, libro di memorie - spopádati se (-am se) | spopásti se (-pádem se) imperf., perf. refl.
1. scontrarsi, affrontare; ekst. azzuffarsi:
fantje se radi spopadejo i ragazzi si azzuffano volentieri
spopasti se s sovražnikovimi enotami affrontare l'esercito nemico
2. lottare, combattere:
spopasti se za blago, plen lottare per il bottino
3. pren. affrontare qcn., lottare contro qcn., qcs.:
spopasti se s problemi affrontare i problemi
spopasti se s predsodki lottare contro i pregiudizi