Franja

Zadetki iskanja

  • cucù

    A) m

    1. kukavica

    2. kukanje:
    orologio a cucù ura s kukavico
    fare cucù pokukati

    B) inter. kuku, kukuk
  • cui

    A) pron.

    1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
    il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
    la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen

    2.
    il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
    i cui fratelli čigar, katere bratje

    B) cong.
    per cui zaradi česar, zato:
    di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim
  • culo m

    1. pog. rit; zadnjica:
    avere culo pren. imeti preklemansko srečo
    che culo! temu se pravi sreča!
    prendere, pigliare qcn. per il culo pren. komu se posmehovati, koga prevarati
    essere come culo e camicia pren. biti kot rit in srajca
    essere, avere una faccia di culo, da culo pren. biti nesramen; lažnivec, goljuf; biti grd kot smrtni greh

    2. ekst. dno:
    il culo di una bottiglia dno steklenice

    3. vulg. zadnjik:
    culo rotto slabš. homoseksualec, peder
    fare il culo a qcn., metterlo in culo a qcn. pren. zagosti jo komu
    mandare qcn. a fare in culo pren. poslati koga v rit, k vragu
    farsi un culo così pren. namučiti se kot živina
  • cuōre m

    1. srce:
    malattie di cuore med. srčne bolezni
    cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

    2. pren. srce:
    cuore nobile plemenito srce
    i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
    amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
    donna del cuore ljubica
    persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
    di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
    in cuore suo pri sebi
    avere il cuore di pietra biti brezsrčen
    avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
    avere in cuore di fare nameravati
    rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
    stare a cuore a qcn. biti komu do česa
    sentirsi stringere il cuore stisniti srce
    ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
    ridere di cuore od srca se smejati
    mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
    mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
    spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

    3. pren. srčnost, pogum:
    perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
    farsi cuore opogumiti se
    non gli basta il cuore nima poguma

    4. oseba:
    cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
    cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

    5. pren. čustva, zadeve:
    pene del cuore srčne muke
    affari del cuore srčne zadeve

    6. pl. igre srce (pri kartah)

    7. središče:
    il cuore della città mestno središče
    nel cuore della notte sredi noči

    8. zool.
    cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

    9. bot.
    cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
    PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca
  • cupo agg.

    1. globok; nizek:
    abisso cupo globoko brezno
    voce cupa globok glas

    2. temen, mračen:
    notte cupa mračna noč
    rosso cupo temnordeč
    descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah

    3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
    carattere cupo vase zaprt značaj

    4. pren. hud, silen:
    dolore cupo silna bolečina
  • cura f

    1. skrb, prizadevanje:
    aver cura di skrbeti za
    abbiti cura! varuj zdravje!

    2. skrbnost, prizadevnost:
    lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
    a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)

    3. upravljanje, vodenje:
    la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
    la cura del patrimonio upravljanje imetja

    4. relig. župnija:
    la cura delle anime dušno pastirstvo

    5. zdravljenje, nega:
    luogo di cura zdravilišče
    casa di cura privatna klinika
    essere in cura presso zdraviti se pri kom
  • cúrek (-rka) m getto (acqua, sangue); fiotto; flusso:
    pren. vplivati na koga kot curek mrzle vode essere per qcn. una doccia fredda
    pot mu je v curkih lil s čela il sudore gli grondava dalla fronte
    pren. dež lije s curkom piove a dirotto
  • curvare

    A) v. tr. (pres. curvo) upogniti, upogibati; kriviti; uviti:
    curvare una sbarra di ferro uviti železno palico
    curvare la fronte pren. ubogati
    curvare la schiena pren. ukloniti se

    B) v. intr. zaviti:
    l'auto ha curvato di colpo avto je nenadoma zavil
    la strada curva a destra cesta zavija v desno

    C) ➞ curvarsi v. rifl. (pres. mi curvo)

    1. skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; pren. ukloniti, uklanjati se:
    curvarsi davanti al sopruso kloniti pred nasiljem

    2. skriviti se:
    con la vecchiaia si è curvato zaradi starosti se je upognil, skrivil
  • cuscinetto

    A) m

    1. pomanjš. od ➞ cuscino blazinica:
    cuscinetto per timbri blazinica za žige

    2. strojn. ležaj:
    cuscinetto a sfere kroglični ležaj
    cuscinetto a rulli valjčni ležaj

    3. pog. blazinica tolšče

    B) agg. invar.
    stato cuscinetto, zona cuscinetto polit. tamponska država, tamponska cona
  • cvéten (-tna -o) adj. di, del fiore; di fiori:
    cvetna kita corona di fiori
    bot. cvetni list petalo
    cvetni prah polline
    cvetna čaša, cvetni kelih calice
    cvetna nožnica spata
    cvetni kobul ombrella
    cvetni košek capolino
    cvetni lat infiorescenza a pannocchia
    cvetni pecelj gambo, peduncolo
    cvetni storžek strobilo in fiore
    cvetni venec corolla
    cvetno steblo gambo, stelo del fiore
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • časopís (-a) m

    1. giornale; corriere; gazzetta:
    brati, izdajati časopis leggere, stampare un giornale
    naročiti se na časopis abbonarsi a un giornale
    jutranji, večerni časopis giornale del mattino, della sera
    športni časopis giornale sportivo, gazzetta dello sport
    stenski časopis giornale murale; dazebao, tazebao

    2. (revija) rivista; periodico:
    ilustrirani, leposlovni, modni časopis rivista illustrata, letteraria, di moda
  • část (-í) f

    1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
    veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
    biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
    gre za mojo čast ne va del mio onore
    (kot vljudnostna fraza)
    čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
    'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
    omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
    delati čast komu fare onore a qcn.
    jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

    2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
    izkazati komu čast onorare qcn.
    storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
    šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
    pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

    3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
    izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
  • častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
    častiti po božje adorare (tudi ekst.)
    častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
    častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
    rel. častiti svetnike venerare i santi
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • čék (-a) m ekon. assegno (bancario), chèque:
    izdati, podpisati, preklicati ček emettere, firmare, revocare un assegno
    barirani, gotovinski, nepokriti, potovalni ček assegno sbarrato, pagabile in contanti, a vuoto, turistico (traveller's cheque)
    ček z zajamčenim kritjem assegno vademecum
  • čépica (-e) f obl. berretto, berretta:
    baskovska čepica (berretto) basco
    med. Hipokratova čepica berretto ippocratico, bendaggio
    hist. jakobinska čepica berretto frigio
    kolesarska čepica berretto da ciclista
    bot. koreninska čepica cuffia, paleoriza
    nočna čepica berretto da notte
    norčevska čepica berretto da buffone, a sonagli
    voj. vojaška čepica berretto militare, bustina
  • čéšnja (-e) f

    1. bot. (drevo) ciliegio (Prunus avium)

    2. (sad) ciliegia:
    pren. zardeti kot češnja diventar rosso come una ciliegia
    pog. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

    3. (češnjev les) (legno di) ciliegio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. japonska češnja ciliegio giapponese
    judovska češnja alchechengi (Physalis alhehengi)
    kozja češnja (čistilna krhlica) ramno (Rhamnus catharchica)
    pasja češnja frangola (Rhamnus frangula)
    volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
  • četrttónski (-a -o) adj. muz. di, per quarto di tono:
    četrttonska glasba musica per quarto di tono
    četrttonski klavir pianoforte a quarto di tono
  • čévelj (-vlja) m

    1. scarpa; calzatura:
    čevlji žulijo le scarpe sono strette
    nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
    boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
    nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
    ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
    krema za čevlje lucido, crema per scarpe
    krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
    žlica za čevlje calzatoio, corno
    čistilec čevljev lustrascarpe
    tovarna čevljev calzaturificio
    trgovina s čevlji negozio di calzature
    pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
    pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

    2. nareč. stivale:
    čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

    3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

    4. (dolžinska mera) piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
    hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
    PREGOVORI:
    le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe