Franja

Zadetki iskanja

  • staróst (-i) f

    1. vecchiaia;
    bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
    starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
    v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo

    2. età; anni:
    povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
    moški srednje starosti uomo di mezza età
    za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
    v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
    šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta
  • stárši (-ev) m pl.

    1. genitori:
    adoptivni starši genitori adottivi
    krušni starši patrigno e matrigna

    2.
    stari starši nonni

    3. biol. genitori
  • stárt (-a) m

    1. šport. start, partenza:
    mirujoči start partenza da fermo
    leteči start partenza lanciata
    nizek, visok start partenza bassa, alta
    start in cilj linea di partenza e linea del traguardo
    dati znak za start dare il segnale della partenza; dare il via a

    2. inizio (del campionato, della gara); via, avvio

    3. žarg. (odhod) partenza; aer. partenza, decollo
  • státi (stánem) imperf. costare:
    malo, veliko stati costare poco, molto
    šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
    življenje v mestu stane la vita in città è cara
    pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
    pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
    to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stato1 m

    1. stanje:
    verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

    2. stanje:
    essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
    essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
    essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

    3. stanje, stopnja:
    stato di civiltà civiliziranost, omikanost
    vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
    vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

    4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
    essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
    farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

    5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
    stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
    stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato celibe, nubile neporočen, neomožen
    stato libero samski
    stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

    6. stanje, položaj:
    stato d'assedio obsedno stanje
    stato di emergenza izredno stanje
    stato di guerra vojno stanje
    essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

    7. (zdravstveno) stanje:
    stato d'animo razpoloženje
    stato di grazia relig. stanje božje milosti
    essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
    essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
    essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
    essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
    essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

    8. stan, razred, sloj:
    il terzo stato meščanstvo, buržoazija
    il quarto stato delavstvo, proletariat
    Stati generali državni stanovi

    9. pravo
    stato civile osebni stan; državljanstvo
    ufficio dello stato civile matični urad
    stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
    stato di necessità sila

    10. kem. stanje:
    stati di aggregazione agregatna stanja
    stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
    stato colloidale koloidno stanje
    stato critico kritično stanje

    11. admin.
    stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato patrimoniale premoženjsko stanje
    stato attivo, passivo aktiva, pasiva

    12. voj.
    Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
    bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)
  • stêči (stêčem)

    A) perf.

    1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
    steči komu naproti correre incontro a qcn.

    2. (o tekočini) scorrere

    3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

    4. (začeti se) iniziare, cominciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda je stekla o si parlò di
    kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
    pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
    pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
    železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
    pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

    B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

    1. confluire (fiumi)

    2. accumularsi
  • stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
    steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
    stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
    rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
    stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
    steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
    steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
    arheol. steklenička za mazila lacrimatoio
  • stêklo (-a) n vetro:
    obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
    posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
    obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
    umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
    palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
    češko steklo vetro di Boemia
    jensko steklo cristallo, vetro di Jena
    laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
    matirano steklo vetro smerigliato
    navadno steklo vetro comune
    okensko steklo vetro da, per finestre
    optično steklo vetro ottico, vetri ottici
    ornamentalno steklo vetri artistici
    avt. vetrobransko steklo parabrezza
    pleksi steklo plexiglas
    plosko (ravno)
    steklo vetro piano
    svinčevo steklo vetro al piombo
    rusko steklo (muskovit) muscovita
    topno steklo vetro solubile
    varnostno steklo vetro di sicurezza
    votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
    zeleno steklo vetro da bottiglia
    žično steklo vetro armato, retinato
  • sterílen (-lna -o) adj.

    1. med. sterilizzato, sterile, asettico:
    operirati s sterilnimi instrumenti operare con strumenti sterilizzati
    sterilna gaza garza asettica

    2. med., vet. sterile (tudi ekst.):
    njegov zadnji roman je popolnoma sterilen il suo ultimo romanzo é affatto asettico
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • stláčiti (-im) perf. ➞ tlačiti comprimere, pigiare, stipare; ficcare:
    stlačiti seno pigiare, stipare il fieno
    fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke il ragazzo fu vestito di maglione, pantaloni e calzettoni
    stlačiti v zapor ficcare in prigione, in gattabuia
  • stókrat adv. cento volte; pren. cento, mille volte:
    pren. ne in stokrat ne no e poi no
    stokrat prekleti koga stramaledire qcn.
  • stonatura f

    1. neubrano petje, igranje; napačen ton, disonanca

    2. neprimernost, deplasiranost:
    il suo appunto è stato una stonatura njegova pripomba ni bila na mestu
  • stopníca (-e) f

    1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
    stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
    stopnica vagona predellino (della vettura)
    kletne stopnice le scale della cantina
    kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
    položne, strme stopnice scala piana, ripida
    polžaste stopnice scala a chiocciola

    2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
    to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
    stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
    dvoramne stopnice scala a rampa
    požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
    tekoče stopnice scala mobile
    samonosne stopnice scala alla marinara
  • stôpnja (-e) f

    1. grado:
    stopnja invalidnosti grado di invalidità
    stopnja sorodstva grado di parentela
    stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole

    2. grado, fase; studio:
    razvojna stopnja fase di sviluppo
    začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
    načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione

    3. mat. grado:
    enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado

    4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)

    5. muz. grado (di una scala musicale)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
    kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
    stopnja alkohola grado alcolico
    tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
    alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
    ekon. kovna stopnja titolo della moneta
    geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
    jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
    lingv. prevojna stopnja grado apofonico
    med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
    stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • strada f

    1. cesta; pot:
    strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    strada deserta, solitaria samotna cesta
    strada battuta, frequentata prometna cesta
    strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
    strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
    strada carrozzabile, camionabile vozna pot
    strada maestra glavna cesta
    strada mulattiera tovorna pot
    strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
    strada ferrata železnica
    circolazione, traffico su strada cestni promet
    codice della strada avto cestnoprometni predpisi
    corsa su strada šport cestna vožnja
    gara fuori strada šport terenska vožnja
    attraversare la strada prečkati cesto
    dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
    tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

    2. pot:
    strada facendo spotoma
    a un'ora di strada uro hoda daleč
    uomo della strada človek z ulice, navaden človek
    andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
    andare per la propria strada iti svojo pot
    divorare la strada avto požirati cesto, drveti
    essere sulla buona strada biti na dobri poti
    essere a metà strada biti na pol poti
    fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
    un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
    incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

    3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
    andare fuori strada zaiti s prave poti
    andare per la propria strada iti svojo pot
    cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

    4. pren. cesta; stranpot:
    buttarsi, darsi alla strada postati baraba
    crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
    mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

    5. slabš.
    di strada, da strada pocesten:
    donna, donnaccia di strada pocestnica
    ladro di strada razbojnik
    parole da strada prostaško govorjenje
    ragazzo di strada pobalin

    6. pot, prehod (tudi pren.):
    aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
    farsi strada uveljaviti se, zmagati:
    la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
    fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
    fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

    7. pren. pot, način, sredstvo:
    non c'è altra strada ni druge poti

    8. ekst. astr. orbita, tir, pot
    PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
    la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi