sensibile
A) agg.
1. občuten, zaznaven (s čutili):
mondo sensibile zaznavni svet
2. ekst. opazen; precejšen:
nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje
3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare
4. foto občutljiv
B) m čutni svet
Zadetki iskanja
- sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentimento m
1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - separátor (-ja) m
1. teh. separatore; mont. (rudniški separator) tavola dormiente:
elektrostatični, magnetni separator separatore elettrostatico, magnetico
magnetni separator za kovine separatore magnetico per minerali
oljni separator separatore di olio
2. agr.
separator za grozdje separatore per uva
separator smetane separatore della panna
separator za pečke (grozdnih jagod) spartisemi
separator gnojnice separatore del liquame, dei fanghi di fogna - serpēnte m
1. zool. kača:
serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
serpente di mare pren. novinarska raca
serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike
2. kačja koža
3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec
4. ekon.
serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača - servire
A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)
1. služiti, delati kot; streči:
servire come autista služiti kot šofer
servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
servire Messa streči pri maši
servire in marina služiti vojsko v mornarici
servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec
2. trgov. streči, postreči:
in che cosa posso servirla? želite, prosim?
servire un cliente postreči stranko
servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
adesso ti servo io ti že pokažem!
3. postreči, servirati, prinesti na mizo
4. hlapčevati
B) v. tr.
1. služiti:
servire la patria služiti domovini
servire una donna knjižno dvoriti ženski
2. šport podati žogo, servirati
C) v. intr.
1. služiti, rabiti:
il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj
2. pog. potrebovati:
serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?
3. šport servirati
Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)
1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
servirsi di un esempio pomagati si s primerom
prego, si serva postrezite si, prosim!
2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini - servís (-a) m gosp. servizio, finimento:
kavni, čajni servis servizio di tazze da caffè, da tè
servis za liker rosoliera - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - seštévanje (-a) n mat. addizione, somma; ekst. conta:
stroj za seštevanje addizionatrice - sezione f
1. med. sekcija; rez; obdukcija
2. mat. presek, prerez; tehn. presek (slika)
sezione d'urto fiz. presek
3. pren. oddelek; sekcija; služba:
sezione maschile, femminile di un istituto šol. moški, ženski oddelek šolskega zavoda
le sezioni cittadine del partito mestne sekcije stranke
sezione omicidi oddelek za umore (pri policiji)
sezione civile, penale pravo civilni, kazenski oddelek (sodišča)
sezione contabilità di un'azienda knjigovodska služba podjetja
4.
sezione elettorale volišče
5. del (razprave, knjige):
sezione introduttiva uvodni del - sfizio m (pl. -zi) južnoital. muha, želja:
per sfizio za šalo, zaradi muhe
levarsi lo sfizio di qcs. zadovoljiti kaprico - sgravio m (pl. -vi)
1. razbremenitev; olajšava:
sgravio fiscale davčna olajšava
2. pren.
a sgravio di, per sgravio di za odpravo, za olajšanje; da bi si olajšal:
per sgravio di coscienza devi confessare če si hočeš olajšati vest, priznaj - shrámba (-e) f dispensa, deposito, ripostiglio; cellaio; navt. cambusa:
shramba za živila dispensa
shramba jamskih svetilk lampisteria
shramba za jadra veleria
agr. shramba oliv olivaio
shramba za vrče ziraia nareč.
shramba za vrče z oljem orciaia
shramba za vreče saccaia - shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.
1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere
2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità
3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file - sicèr
A) konj.
1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi
2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa
3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo
4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture
B) adv.
1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti
2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - simból (-a) m
1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico
2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
matematični simboli simboli matematici
simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
rel. simbol vere simbolo niceno
soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status