nevárnost (-i) f
1. pericolo, rischio, insicurezza:
nevarnost mu grozi è in pericolo
čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo
2. (v prislovni, povedni rabi)
nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli
3. (odgovornost, tveganje) rischio:
blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
Zadetki iskanja
- neverjétno adv.
1. incredibilmente, inverosimilmente, sbalorditivamente
2. (v povedni rabi)
zdi se jim neverjetno, da bi zmagali gli sembra incredibile di poter vincere
neverjetno, vendar resnično incredibile, ma vero
neverjetno! cose dell'altro mondo! - neznánsko adv.
1. terribilmente
2. pren. (z rodilnikom; izraža visoko stopnjo česa):
imeti neznansko dela avere un mucchio di lavoro (da sbrigare)
povzročiti neznansko zabave procurare un incredibile divertimento - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - níčeln (-a -o) adj. zero:
ničelni znak segno zero
pren. spet začeti na ničelni točki ricominciare da zero
teh. ničelna črta linea dello zero
fiz. ničelna metoda metodo zero
teh., voj. ničelna točka punto zero
mat. ničelni vektor vettore zero - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - nikámor adv. ➞ nikjer
1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)
2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate - nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi - njívski (-a -o) adj. di campo, campestre:
njivski pridelki raccolto
njivski gnoj concime (da campo)
zool. njivska gos oca granaiola (Anser fabalis)
bot. njivska kurja češnjica anagallide (Anagallis arvensis)
zool. njivska krtica arvicola (Arvicola arvalis)
bot. njivska preslica coda cavallina (Equisetum arvense)
bot. njivski grah pisello rubiglio (Pisum arvense)
bot. njivski osat stoppione, scardaccione (Cirsium arvense) - nō
A) avv.
1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi
2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)
3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?
4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?
B) m
1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen
2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti - nò
A) inter.
1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi
2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto
3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra
4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio
5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto
6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai
B) nò adv.
1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala
2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui - nóč (-í) f
1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!
2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno - nôga (-e) f
1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!
2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus) - nogavíca (-e) f pl. nogavice calze:
obuti nogavice mettere le calze
plesti nogavice fare la calza
moške, ženske nogavice calze da uomo, da donna
bombažne, najlon, volnene nogavice calze di cotone, di nylon, di lana
debele nogavice calze grosse
dolge nogavice calze
elastične nogavice calze elastiche
kratke nogavice calzini
hlačne nogavice collant, calzamaglia
mrežaste nogavice, nogavice brez šiva calze a rete, calze senza cucitura - noi pron. m, f
1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti
2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari
3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo
4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju
5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti
6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo - non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi - nòr (nôra -o) adj.
1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi
2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore
3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum) - nôrec (-rca) m
1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!
2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno
3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga
4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento - normálno adv.
1. normalmente; abitualmente
2. (v povedni rabi) normale:
normalno je, da so ga zaradi takega prestopka zaprli che l'abbiano arrestato per un reato così è (del tutto) normale - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso