Franja

Zadetki iskanja

  • vena f

    1. anat. žila, vena:
    vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
    non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
    non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
    si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela

    2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)

    3. pren. sled, pridih

    4. geol. žila; rudišče:
    vena d'acqua vodna žila
    vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
    trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik

    5. pren. žila, žilica, dar:
    la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila

    6. pren. razpoloženje:
    essere in vena di biti razpoložen za

    7.
    sulla vena sladkast (vino)
  • vèndar

    A) adv.

    1. veramente, cionondimeno:
    daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

    2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
    odpri vendar suvvia, apri!
    kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
    pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

    3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
    to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
    pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

    B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
    težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
    vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo
  • vendere

    A) v. tr. (pres. vendo)

    1. prodati, prodajati:
    vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
    vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
    vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
    vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
    averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
    aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

    2. ekst. prodati, dati naprodaj:
    vendere all'asta prodati na dražbi
    saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
    vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
    PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

    3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
    vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
    vendere all'ingrosso trgovati na debelo
    vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

    4. slabš. prodati:
    venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
    vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
    vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
    vendere la patria izdati domovino

    5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

    6. pren.
    vendere per buono kaj lažno prikazovati
    vendere ciance, frottole prazne klatiti
    vendere fumo bahati se, širokoustiti se
    vendere parole na veliko obljubljati
    questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

    B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

    1. prodajati se; prostituirati se

    2. izdajati se za
  • vēntre m

    1. anat. trebuh, abdomen:
    correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

    2. trebuh (trebušna votlina):
    a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
    basso ventre spodnji del trebuha
    flusso di ventre griža
    ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
    empire, empirsi il ventre jesti
    non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
    scaricare il ventre opraviti potrebo
    squarciare il ventre razparati trebuh

    3. ekst. knjižno maternica

    4. pren. naročje; notranjščina

    5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
    il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
    il ventre di un vaso trebuh vrča

    6. aero trebuh, spodnji del (letala)
    PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi
  • venuto m (f -ta) prišlec, prišlek, prišlekinja:
    primo venuto pren. kdorkoli, neznanec
    non essere il primo venuto pren. ne biti kdorsibodi, biti znan, biti pomembna oseba
  • véra (-e) f

    1. religione, fede, confessione:
    širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
    nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
    zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
    državna vera religione di stato
    judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
    rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
    kriva vera eresia
    prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
    vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

    2. religione, fede, culto:
    svoboda vere libertà di religione
    vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

    3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
    vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

    4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
    vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

    5. pren. fiducia:
    izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

    6. pren. (skupek načel, naukov) credo

    7. rel. (molitev) credo (apostolico)

    8. (v medmetni rabi)
    vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
    šalj. affè mia, affè di Dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
    učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
    to je mož vere è una persona degna di fiducia
  • vērbo m

    1. beseda:
    verbo a verbo dobesedno
    non aggiungere, non dire, non profferire verbo ne črhniti besedice, molčati

    2. relig. Beseda, Logos, Sin Božji

    3. jezik glagol:
    verbo transitivo, intransitivo prehodni, neprehodni glagol
  • vergognarsi v. rifl. (pres. mi vergogno)

    1. sramovati se:
    vergognarsi di qcs., di qcn. sramovati se česa, koga
    vergognati! sram te bodi

    2. ekst. biti sramežljiv, plah:
    non vergognarsi di nulla e di nessuno biti predrzen, nesramen
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • vero

    A) agg.

    1. resničen, pravi

    2. pravi, točen:
    chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

    3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
    com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
    fosse vero! ko bi bilo res!
    non mi par vero ne morem verjeti
    non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
    tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

    4. pravi, pristen:
    vero oro pravo zlato

    5. pren. pravi, iskren:
    vera amicizia pravo prijateljstvo
    un vero artista pravi umetnik

    B) m

    1. resnica:
    a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
    salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
    a dire, per dire il vero če naj bom iskren
    orologio che dice il vero točna ura
    essere nel vero ne motiti se
    non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

    2. umet. narava:
    disegno dal vero risba, upodobitev po naravi
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vêsti (vêdem)

    A) imperf.

    1. (peljati) condurre, portare; associare:
    vesti koga za roko portare qcn. per mano
    vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri

    2. (voditi) portare:
    vesti do zmede, v zmedo portare al caos

    B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.

    1. comportarsi, portarsi:
    vesti se kot gospodar farla da padrone
    vesti se mirno comportarsi tranquillamente
    vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.

    2. comportarsi, agire:
    umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera
  • véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
    (pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
    vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
    imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
    kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
    žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
    govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
    kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • vi

    A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

    1. vas, vam:
    vi sento benissimo odlično vas slišim
    devo darvi ragione moram vam dati prav

    2. (v funkciji etičnega dativa)
    vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

    3. pleon.
    chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

    B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
    non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

    C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
    Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
    per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan
  • via1 f

    1. cesta, pot; ulica:
    via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
    via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    via battuta prometna cesta
    via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
    via Dante Dantejeva ulica
    via Trieste Tržaška cesta
    via traversa prečna ulica
    a mezza via na pol poti
    incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
    mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

    2. ekst. pot, steza:
    via d'acqua navt. luknja, špranja
    via armentaria živinska steza
    via coperta voj. strelski jarek, rov
    via libera prost prehod
    dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

    3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
    via satellite prek satelita
    prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
    viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

    4. astr.
    via lattea rimska cesta

    5. anat. pot:
    via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
    via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

    6. pren. pot:
    la via della coca kokainska pot
    la via della seta hist. pot svile
    fanali di via navigacijske luči
    fare, tenere una via iti po neki poti
    fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
    insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
    mettersi in via kreniti na pot

    7. alpin. pot, vzpon:
    alta via alpinistični vzpon
    via ferrata zavarovana pot
    ripetere una via ponoviti vzpon

    8. ekst. pot, potovanje:
    in via, per via po poti, spotoma
    il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

    9. pren. kariera:
    la via degli affari poslovna kariera
    infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

    10. pren. stran:
    parente per via di madre sorodnik po materini strani

    11. pren. sredstvo, možnost:
    via aerea ptt letalska pošta
    via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
    via di scampo, d'uscita izhod

    12. pren. (življenjska, moralna) pot:
    essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

    13. pren. pot, način (za dosego cilja):
    in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
    via di mezzo srednja pot
    per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
    trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

    14. zaključek; dokaz

    15.
    per via di zaradi
    per via che pog. ker:
    devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
    non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

    16. pot, postopek:
    adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
    agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
    in via provvisoria začasno
    vie di fatto fizični napad
    passare a vie di fatto fizično napasti
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • vicevērsa

    A) avv. obratno; pren. nasprotno

    B) cong. pog. pa, a:
    avevi detto che saresti venuto, viceversa non l'hai fatto obljubil si, da prideš, a tega nisi storil
  • víden1 (-dna -o) adj.

    1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
    vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
    z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
    vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
    viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

    2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
    vidna osebnost un personaggio in vista

    3. fiz. visibile:
    vidni spekter spettro visibile

    4. grad.
    vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato