Franja

Zadetki iskanja

  • scala f

    1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
    scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
    scala a chiocciola polžaste stopnice
    scala mobile tekoče, premične stopnice
    scala a pozzo stopnice s podestom
    scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
    scala di servizio stopnice za služinčad
    capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
    fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
    salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

    2. lestev:
    scala di corda vrvna lestev
    scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
    scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
    scala portatile prenosna lestev
    scala a pioli lestev na kline
    scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

    3. šport
    scala svedese švedska lestev, letvenik

    4. alpin. luska

    5. tehn.
    scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
    scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

    6. ekon.
    scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

    7. filoz.
    scala di valori vrednostna lestvica

    8. fiz.
    scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
    scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

    9. geogr.
    scala numerica merilo:
    scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
    su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

    10. geol.
    scala sismica seizmična, potresna lestvica
    scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

    11. igre
    scala reale flush royal

    12. mat. skala:
    scala funzionale funkcijska skala
    scala graduata linearna skala
    scala logaritmica logaritemska skala

    13. meteor.
    scala dei venti vetrovna lestvica
    scala Beaufort Beaufortova lestvica

    14. glasba
    scala musicale glasbena lestvica
    fare le scale vaditi lestvice

    15. alpin.
    scala delle difficoltà težavnostna stopnja
  • scalmana f

    1. prehlad, nahod; nenadna rdečica

    2. pren. obnorelost; zatreskanost:
    prendersi una scalmana per qcn., per qcs. zatreskati se v koga, pretirano se navdušiti za kaj
  • scappellōtto m klofuta, zaušnica:
    prendere qcn. a scappellotti koga oklofutati
    entrare a scappellotti vstopiti zastonj
    passare a scappellotti za las izdelati
  • scaramanzia f čarobna beseda, čarobna formula; formula, kretnja proti uroku:
    per scaramanzia proti uroku:
    toccare ferro per scaramanzia potrkati na les za srečo
  • scēna f

    1. gled. prizor, scena:
    andare in scena biti uprizorjen
    mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

    2.
    scene pl. gledališče:
    calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

    3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
    cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
    dietro le scene za kulisami

    4. igranje; prizor, scena:
    colpo di scena pren. preobrat
    scena madre ključni prizor (tudi pren.);
    scena muta nemi prizor
    fare scena znati pritegniti gledalce
    fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

    5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
    ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
    scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

    6. ekst. prizor; dogodek:
    assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
    il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

    7.
    scene pl. scene:
    fare scena delati scene
  • scherzo m

    1. šala:
    scherzo innocente nedolžna šala
    scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
    scherzo di natura ekst. spaka, spaček
    scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
    scherzi d'acqua vodometi
    scherzi di luce svetlobni učinki
    la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
    prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
    non saper stare allo scherzo hitro zameriti

    2. pren. šala; malenkost:
    oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

    3.
    per scherzo za šalo, ne zares
    nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

    4. glasba scherzo
  • schiaffare

    A) v. tr. (pres. schiaffo) vreči, zagnati; metati:
    schiaffare qcn. dentro, in prigione koga zapreti, vtakniti za zapahe

    B) ➞ schiaffarsi v. rifl. (pres. mi schiaffo) vreči se
  • schierare

    A) v. tr. (pres. schiēro) razvrstiti, razvrščati; postaviti (tudi ekst.)

    B) ➞ schierarsi v. rifl. (pres. mi schiēro)

    1. razvrstiti, razvrščati se; postaviti se v vrsto

    2. pren. stopiti na stran (nekoga), opredeliti se (za koga), držati (s kom):
    schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. opredeliti se za koga proti komu
  • scolare2 agg. šol.
    età scolare starost za šolo
  • scōrza f

    1. skorja

    2. ekst. lupina

    3. ekst. kačji lev

    4. ekst. pren. (človeška) koža:
    avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

    5. pren. zunanjost, videz:
    sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom
  • scranna f

    1. stol z visokim naslonjalom:
    sedere a scranna pren. imeti se za razsodnika

    2. nareč. stol
  • scrupolo m

    1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
    scrupolo di coscienza pomislek vesti
    avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
    lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
    persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež

    2. vestnost, natančnost:
    lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
    essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten
  • scuōla

    A) f

    1. šola:
    scuola materna otroški vrtec
    scuola elementare osnovna šola
    scuola media nižja srednja šola
    scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
    scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
    scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
    scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
    scuola serale večerna šola

    2. šolstvo

    3. ekst.
    scuola di danza plesna šola
    scuola guida (autoscuola) avtošola
    scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
    compagno di scuola sošolec
    oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
    andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
    fare, tenere scuola učiti, poučevati
    marinare la scuola špricati šolo

    4. šola (poslopje)

    5. šola (učitelji, učenci)

    6. pren. pouk:
    questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

    7. šola (smer, gibanje):
    la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
    la scuola salernitana med. salernska šola
    la scuola senese umet. sienska šola
    la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
    l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

    B) agg. invar. šolski:
    aereo scuola šolsko letalo
    nave scuola šolska ladja
  • scusare

    A) v. tr. (pres. scuso)

    1. opravičiti, opravičevati

    2. oprostiti, oproščati:
    scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
    scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego

    B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se
  • sdebitare

    A) v. tr. (pres. sdebito) izplačati dolg

    B) ➞ sdebitarsi v. rifl. (pres. mi sdebito) izplačati dolg; pren. oddolžiti se:
    sdebitarsi con qcn. di qcs. oddolžiti se komu za kaj
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • secíranje (-a) n dissezione, dissezione anatomica; preparazione anatomica:
    dvorana za seciranje sala di dissezione
  • séčen2 (-čna -o) adj. gozd. di abbattimento, ceduo:
    sečni gozd bosco ceduo
    sečni (kostanjevi)
    gozd za kole palaia
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative