v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti
Zadetki iskanja
- valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - valore m
1. veljava, vrednost
2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet
3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost
4.
valori pl. dragocenosti; dragulji
5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir
6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven
7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote
8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti
9. glasba trajanje, vrednost
10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji
11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen
12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času
13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji - vantare
A) v. tr. (pres. vanto)
1. hvaliti, poveličevati
2. ponašati se s čim
B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil - várati (-am)
A) imperf.
1. tradire, ingannare:
videz vara l'apparenza inganna
če me spomin ne vara se la memoria non mi tradisce
varati zakonca tradire il coniuge
2. star. (goljufati pri igri) barare
B) várati se (-am se) imperf. refl.
1. ingannarsi, illudersi:
varati se v ljubezni illudersi in amore
2. (motiti se) sbagliare - vás (-í) f paese, villaggio:
rojstna, domača vas paese natio
ribiška vas villaggio di pescatori
živeti na vasi vivere in campagna
vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
pren. biti španska vas essere arabo
olimpijska vas villaggio olimpico
globalna vas villaggio globale
geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
PREGOVORI:
vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina - vàš (váša -e)
A) adj.
1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire
2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei
B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo - vážno adv.
1. con gravità, con sussiego
2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare - vážnost (-i) f
1. importanza, rilievo; portata:
važnost podatka l'importanza di un dato
2. žarg. (domišljavost, bahaštvo) presunzione, alterigia; spocchia:
zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen per la sua presunzione non è benvisto - včásih adv.
1. talvolta, talora:
ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa
2. una volta, un tempo:
včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più... - včéraj adv. ieri (tudi pren.):
včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri! - večér (-a) m
1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro
2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala
3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - véčji (-a -e) adj.
1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto - véčnost (-i) f eternità; perennità:
od tod do večnosti da qui all'eternità
čakati celo večnost aspettare a lungo
že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo - vedēnte m, f
1. videc
2.
non vedente evfemistično slepi, slepa; slepec - vedere*
A) v. tr. (pres. vedo)
1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se
2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej
3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo
4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti
5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist
6. opaziti, opažati
7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno
8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem
9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči
10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim
B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)
1. videti, gledati se
2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam
3. pren. videti se, prepoznati se
C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)
Č) m
1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč
2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče
3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati
4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem) - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - védnost (-i) f
1. conoscenza; notizia:
pisar. v vašo vednost per vostra conoscenza, per vostra notizia
2. conoscenza, conoscenze (pl.); cognizione:
dlje pa naša vednost ne sega le nostre conoscenze non vanno oltre - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - veljáven (-vna -o) adj.
1. valido, valevole, vigente:
veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente
2. corrente:
veljavna valuta moneta corrente
3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida
4. autorevole, stimato, influente; illustre:
biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo