Franja

Zadetki iskanja

  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • salasso m

    1. puščanje krvi

    2. pren. hud izdatek; slabš. skubljenje:
    mi hanno fatto un bel salasso pošteno so me oskubli
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • seccare

    A) v. tr. (pres. secco)

    1. sušiti; presušiti

    2. pren. izčrpati

    3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
    la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila

    B) v. intr. posušiti se

    C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)

    1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
    la ferita si secca rana se celi

    2. pren. naveličati se

    3. razjeziti se
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • secondo2

    A) prep.

    1. po, v skladu s čim, v smeri:
    agire secondo coscienza delati po vesti
    vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

    2. po, v skladu, glede na:
    secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
    Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
    premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
    comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

    B) cong. kakor, kot:
    secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto
  • segare v. tr. (pres. sego)

    1. žagati; rezati:
    segare un albero žagati drevo
    segare il violino šalj. žagati na violino

    2. rezati:
    la cintura mi sega pas me reže

    3. nareč. žeti, kositi
  • seguire

    A) v. tr. (pres. seguo)

    1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
    il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
    un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

    2. iti, hoditi po:
    seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
    seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
    seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

    3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
    seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
    seguire la moda slediti modi

    4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
    seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
    seguire la lezione poslušati predavanje
    seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

    B) v. intr.

    1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
    ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

    2. dogoditi, dogajati se; biti:
    segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

    3. nadaljevati se:
    segue se nadaljuje (v naslednji številki)
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
    s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
    ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
    ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri!
  • skomína (-e) f

    1. pizzicore

    2. pren. desiderio, tentazione, acquolina:
    obhajajo me skomine mi viene l'acquolina in bocca
  • sôdba (-e) f

    1. jur. sentenza; verdetto:
    razglasiti sodbo emanare una sentenza
    pritožiti se zoper sodbo ricorrere contro una sentenza
    oprostilna sodba sentenza assolutoria
    obsodilna sodba sentenza di condanna

    2. ekst. giudizio, valutazione, opinione:
    krivična, ugodna, utemeljena sodba giudizio ingiusto, favorevole, fondato
    po moji sodbi a mio giudizio, a mio parere, secondo me

    3. filoz. giudizio:
    spoznavna, teleološka sodba giudizio determinante, teleologico
    rel., hist. božja sodba giudizio di Dio
    pren. sodba zgodovine il giudizio, il verdetto della storia
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • sospētto2 m

    1. sum:
    sospetto fondato, infondato utemeljen, neutemeljen sum
    avere, nutrire dei sospetti su, circa posumiti o
    dare, destare sospetto zbuditi sum

    2. bojazen, strah:
    ho il sospetto che voglia ingannarmi bojim se, da me hoče prevarati
  • spánec (-nca) m sonno:
    spanec se me loteva mi viene sonno
    globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
    predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
    imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
    PREGOVORI:
    spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare
  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • splávati (-am) perf.

    1. imparare a nuotare

    2. nuotare, raggiungere a nuoto

    3. venire a galla, emergere

    4. pren. cavarsela:
    nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval non ho bisogno (dell'aiuto) di nessuno, me la caverò da solo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove misli so splavale k domačim col pensiero andò ai propri cari
    prihranki so splavali po grlu scialacquò tuti i risparmi
    pren. splavati po vodi fallire, andare in rovina
  • spomín (-a) m

    1. ricordo, memoria; knjiž. reminiscenza, ricordanza, rimembranza:
    imeti odličen spomin avere una memoria d'elefante, di ferro
    motorični, vizualni spomin memoria motoria, visiva
    izbrisati iz spomina cancellare dal ricordo
    priklicati v spomin richiamare alla memoria
    ohraniti v spominu conservare nel ricordo, nella memoria
    če me spomin ne vara se ben ricordo
    živeti od spominov vivere di ricordi
    dati za spomin dare per ricordo
    obnavljati v spominu rievocare nella memoria

    2. memoria:
    počastiti spomin na padle z enominutnim molkom onorare la memoria dei Caduti con un minuto di silenzio

    3. pl. spomini (popis dogodkov, srečanj) memorie, libro di memorie