Franja

Zadetki iskanja

  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostrína (-e) f

    1. filo, taglio:
    zgubiti ostrino perdere il taglio

    2. acutezza (della vista, dell'udito); pren. finezza:
    ostrina sluha acutezza, finezza di udito

    3. rigore, severità, asprezza (della pena); rigore, crudezza (dell'inverno); ekst. asprezza (della critica)
    odlomiti ostrino besedam smussare la punta alle parole, mitigare il tono della critica
    gnati vse na ostrino cercare sempre lo scontro, assumere sempre posizioni intransigenti
    fot. naravnati ostrino mettere a fuoco
    fot. globinska ostrina profondità di campo
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • palla1 f

    1. krogla; obla:
    palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
    palla dell'occhio pog. očesno zrklo
    palla di lardo pren. debeluh
    palla di neve snežna kepa
    palla di piombo pren. svinčena krogla

    2. krogla, žoga:
    palla da biliardo biljardna krogla
    palla da tennis teniška žogica
    a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
    palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
    mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
    non essere in palla šport ne biti v formi
    prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost

    3. (kaznjenčeva) krogla:
    essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati

    4. voj. krogla; granata

    5. volilna kroglica

    6.
    palle pl. vulg. jajca:
    rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
    che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak!
  • papír (-ja) m

    1. carta:
    mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
    pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
    čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
    zaviti v papir incartare
    vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
    pola, rizma papirja foglio, risma di carta
    cigaretni papir cartina da sigarette
    filtrirni papir cartina da filtro
    fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
    karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
    kolkovani papir carta bollata
    papir za pivnike carta assorbente
    pisarniški papir carta da scrivere
    pisemski papir carta da lettere
    risalni papir carta da disegno
    toaletni papir carta igienica
    biblijski papir carta bibbia
    brezlesni papir carta senza legno
    časopisni papir carta da giornale
    izolirni papir carta isolante
    japonski (svileni) papir carta di riso
    konceptni papir carta da brutta copia
    krep papir carta crespata
    kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
    milimetrski papir carta millimetrata
    notni papir carta da musica
    oljnati papir carta oleata
    pavs papir carta lucida
    recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
    smirkov papir carta smerigliata
    staniol papir carta stagnola
    stekleni papir carta vetrata
    svileni papir carta velina

    2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
    brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

    3. šport. peso minimosca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    papir vse prenese la carta si lascia scrivere
    pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
  • pappaceci m požeruh:
    mangiare a pappaceci basati se; pren. vse požreti, biti lahkoveren
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • paragráf (-a) m

    1. paragrafo

    2. pog. legge, norma;
    biti (vse) po paragrafih essere a norma di legge
    poiskati luknjo v paragrafih trovare una scappatoia nelle leggi
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • péna (-e) f

    1. schiuma, spuma:
    brivska pena schiuma da barba

    2. (slina na ustih) schiuma, bava

    3. gastr. mousse franc.; spuma

    4. teh. schiuma (plastica)

    5.
    pena za gašenje schiuma per estintore
    pren. biti le pena essere irrilevante, insignificante
    pren. vse je dim in pena sono tutte inezie
    min. morska pena schiuma di mare, sepiolite
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • perútnica (-e) f

    1. zool. ala (pl. ali)

    2. ekst. ala, falda; evf.
    tu vse dobi perutnice qui tutto prende il volo
  • pēttine m

    1. glavnik

    2. tekstil greben

    3. bot.
    pettine di Venere (acicula) česlika, česlikovina (Scandix pecten Veneris)

    4. glasba trzalica

    5. zool. velika pokrovača (Pecten jacobaeus)
    PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se plača
  • piantare

    A) v. tr. (pres. pianto)

    1. agr. saditi; zasaditi

    2. poriniti, zariniti; zabijati:
    piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
    piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
    piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
    gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

    3. zapustiti:
    piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
    piantarla nareč. prenehati:
    e piantala! nehaj že enkrat!

    B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

    1. zariti se; vseliti se

    2. postaviti se:
    piantarsi di fronte a postaviti se pred
  • píkica (-e) f dem. od pika puntino, pallino, macchiolina:
    zapomniti si vse do pikice ricordarsi proprio tutto, parola per parola
  • piōggia f (pl. -ge) dež (tudi ekst.)
    fare la pioggia e il bel tempo pren. vedriti in oblačiti
    a pioggia vse poprek, brez razlike:
    misure che colpiscono a pioggia tutti ukrepi, ki prizadevajo vse poprek
  • pládenj (-dnja) m vassoio:
    gosp. pladenj za liker portaliquori
    (lesen) pladenj za polento tafferia
    pladenj za ribe pesciera
    pladenj za slaščice guantiera
    pren. prinesti komu vse na pladnju, krožniku scodellare la pappa a qcn.
  • plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
    plovna smer rombo
    plovna pot via di navigazione
    reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
    strojn. plovni žerjav gru galleggiante
    navt. plovno znamenje meda
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi