rézati (réžem) imperf.
1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde
2. vet. (skapljati) castrare
3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente
4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio
5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa
6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi
7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
Zadetki iskanja
- ríba (-e) f
1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo
2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa - ribattezzare v. tr. (pres. ribattezzo)
1. relig. ponovno krstiti:
ribattezzare il vino šalj. ponovno krstiti vino
2. pren. prekrstiti; preimenovati:
ribattezzare le vie cittadine preimenovati mestne ulice - rómati (-am) imperf., perf.
1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta
2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino - rozínov (-a -o) adj. di uva passa:
rozinov kolač plum-cake
rozinovo vino zibibbo - rújen (-jna -o) adj. pren.
1. delizioso, prelibato:
rujno vino vino delizioso
2. dorato; vermiglio - saggio2 m (pl. -gi)
1. preizkus, preizkušanje
2. vzorec:
un saggio di vino vzorec vina
esemplare di saggio tisk brezplačni izvod
mandare un saggio tisk poslati brezplačni izvod (knjige, revije ipd.)
3. izvedba; nastop:
saggio ginnico telovadni nastop
saggio musicale glasbeni nastop
dare saggio delle proprie capacità pokazati svoje sposobnosti
4. ekon. mera:
saggio d'interesse obrestna mera
saggio di sconto eskontna mera - saldo1 agg.
1. knjižno cel, kompakten, strnjen:
vino saldo pristno vino
2. ekst. čvrst, odporen
3. pren. vztrajen, trden; trajen - schiētto
A) agg.
1. pristen, čist:
vino schietto pristno vino
fiorentino schietto čista florentinščina
2. ekst. zdrav:
frutta schietta zdravo sadje
3. ekst. preprost
4. suh, gibčen
5. pren. odkrit, iskren, pošten:
a dirla schietta odkrito povedano
B) avv. odkrito, iskreno, pošteno - scirōppo m sirup:
sciroppo d'acero javorjev sirup
uno sciroppo per la tosse sirup proti kašlju
sciroppo di cantina šalj. vino - scusso agg.
1. knjižno brez vsega, gol
2. nareč. pristen, naraven, gol:
la verità scussa gola resnica
vino scusso pristno vino
pane scusso suh kruh - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sfuso agg.
1. raztopljen; tekoč
2. trgov. nareč. nepakirano, nezavito, neostekleničeno (blago):
vino sfuso neostekleničeno vino - skúšati (-am)
A) imperf.
1. provarsi a, tentare di, cercare di:
skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.
2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta
3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza
B) skúšati se (-am se) imperf. refl.
1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
skušati se v metanju cimentarsi nel lancio
2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa - sládkast (-a -o) adj. dolciastro, dolcigno;
sladkasto vino vino amabile - sód (-a) m
1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile
2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso - sopra
A) prep.
1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi
2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga
3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj
4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si
6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo
B) avv.
1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju
2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno
C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran
Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran - sórten (-tna -o) adj. della specie, della (stessa) sorta; ekst. di qualità, scelto:
sortno vino vino scelto - spandere*
A) v. tr. (pres. spando)
1. raztresti, raztrositi; razmazati
2. razliti, razlivati:
spandere il vino sul tavolo razliti vino po mizi
spandere acqua evfemistično urinirati, odtočiti
spandere lacrime jokati se
3. oddajati, izžarevati (luč); razširiti, razširjati (vonj)
4. pren. knjižno razširiti, razširjati novico
5. zapraviti, zapravljati:
spendere e spandere na veliko zapravljati
B) ➞ spandersi v. rifl. (pres. mi spando)
1. razliti, razlivati se (tudi ekst.)
2. razširiti, razširjati se - spargere*
A) v. tr. (pres. spargo)
1. raztresti, raztresati; posuti, posipati
2. razkropiti
3. razliti: polivati; liti; prelivati:
spargere il vino politi vino
spargere lacrime točiti solze
spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
spargere sudore znojiti se (tudi pren.)
4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)
5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)
B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)
1. razkropiti se
2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)