Franja

Zadetki iskanja

  • minēstra f

    1. kulin. juha:
    minestra riscaldata pren. pogreta juha
    farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
    trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora

    2. kulin. prva jed

    3. pren. hrana, kruh:
    lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
    la minestra del governo plača državnih uradnikov
    perdere la minestra biti ob službo

    4. pren. zadeva, zgodba:
    è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
    è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
    guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti
  • minúta (-e) f

    1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
    minuta molka minuto di silenzio
    vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

    2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
    počakaj minuto attendi un attimo
    vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

    3. geogr., mat. minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
    še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
    rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
    pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
    pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo
  • mír (-ú) m

    1. pace:
    vojna in mir guerra e pace
    Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

    2. (dogovor o končanju vojne) pace:
    kršiti mir violare la pace
    podpisati mir firmare un trattato di pace
    skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
    separatni, posebni mir pace separata
    hist. vestfalski mir pace di Westfalia

    3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
    vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
    ne imeti miru non aver requie

    4. (stanje notranje ubranosti) pace:
    izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
    rel. naj počiva v miru riposi in pace

    5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
    daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
    daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
    misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
    pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
    biti pri miru non muoversi
    pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
    hist. božji mir pace di Dio
    zaradi ljubega miru per amor di pace
    golob miru la colomba della pace
    mir besedi! zitto! basta!
    pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
    PREGOVORI:
    če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
  • mírno adv. tranquillamente, con calma; senz'altro:
    mirno čakati aspettare tranquillamente
    to mu lahko mirno verjameš puoi credergli senz'altro
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • misura f

    1. mera, merjenje:
    prendere le misure meriti
    prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
    abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
    che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

    2. mera (instrument za merjenje):
    pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

    3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
    vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

    4. mera, umerjenost, preudarnost:
    agire con misura delovati s pravo mero
    non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
    oltre misura, fuor di misura neumerjeno
    passare la misura pretiravati

    5. pren. mera, ukrep:
    mezze misure polovični ukrepi
    misure di sicurezza varnostni ukrepi
    prendere, adottare misure ukrepati

    6.
    nella misura in cui če, v kolikor:
    nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
    a misura di po, po meri, primeren:
    progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

    7. lit. mera

    8. glasba (battuta) takt
  • mnóg (-a -o)

    A) adj. (izraža veliko število stvari od kake celote, oziroma oseb in stvari nasploh) molto, tanto, numeroso:
    novico so prenesli mnogi časopisi la notizia è stata riportata da molti giornali
    to se je zgodilo pred mnogimi leti è successo molti anni fa
    še na mnoga leta! tanti auguri! auguri di lunga vita!

    B) m, f molti (-e):
    mnogi mislijo drugače molti la pensano diversamente
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • motíti (mótim)

    A) imperf. ➞ zmotiti

    1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
    motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
    neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
    ali motim? disturbo?
    prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
    ne moti! si prega di non disturbare
    jur. motiti posest turbare il possesso

    2. pren. ostacolare, intralciare

    3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
    abs. ne moti non guasta, non vizia

    4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

    5. pren. (varati, zavajati) ingannare

    6. intrattenere;
    motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

    B) motíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sbagliare:
    motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

    2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
    motiti se v sodbi errare nel giudizio
    grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
    motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
    začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
    moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mrazíti (-ím) imperf.

    1. impers. sentire freddo, tremare dal freddo:
    mrazi me sento freddo

    2. pren. far venire i brividi, far rabbrividire:
    spomin na to me mrazi al solo ricordo mi vengono i brividi, rabbrividisco
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • musica f

    1. glasba, muzika:
    musica polifonica, dodecafonica polifonična, dodekafonična glasba
    musica sacra cerkvena glasba

    2. glasbeno delo, muzika:
    scrivere, ascoltare, eseguire una musica napisati, poslušati, izvajati glasbeno delo
    far musica muzicirati; igrati, peti
    mettere in musica uglasbiti
    carta da musica notni papir

    3. godba

    4. pren. muzika, melodičnost, blagoglasnost; slabš. mačja muzika

    5. ekst. pesem, lajna:
    sempre la stessa musica vedno ista lajna

    6. muzika, stvar, zadeva:
    questa è un'altra musica to pa je druga muzika
  • múzika (-e) f

    1. (glasba) musica:
    lahka, zabavna muzika musica leggera
    resna muzika musica classica
    operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

    2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

    3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

    4. ekst. (lajna) musica:
    dosti imam te muzike basta con questa musica
    pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
    ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
    PREGOVORI:
    za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa
  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri