hrúška (-e) f
1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche
2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole
Zadetki iskanja
- hudoúrnik (-a) m
1. torrente:
hudournik dere v dolino il torrente precipita a valle
regulirati, zajeziti hudournik imbrigliare il torrente
pren. v hišo je planil kot hudournik piombò in casa come una furia
solze so ji v hudournikih lile po licih un torrente di lacrime le scorreva per le guance
2. pren. (velika množina, količina) torrente; fiotto:
bruhal je hudournike psovk vomitava fiotti di improperi
3. pl. hudourniki zool. rondoni (sing. -e) (Cypselidae) - illividire
A) v. tr. (pres. illividisco) pomodriti, narediti sinje:
il freddo gli illividisce le mani od mraza so mu roke pomodrele
B) ➞ illividire, illividirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ illividisco) pomodreti, posinjeti - imbottigliare
A) v. tr. (pres. imbottiglio)
1. stekleničiti, ustekleničevati
2. zapreti, zapirati; blokirati; zagozditi:
i veicoli erano imbottigliati all'uscita dall'autostrada vozila so se zagozdila ob izhodu z avtoceste
B) ➞ imbottigliarsi v. rifl. (pres. mi imbottiglio) zagozditi se (vozila) - imbucare
A) v. tr. (pres. imbuco)
1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik
2. vtakniti, vtikati:
non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe
B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se - impiegare
A) v. tr. (pres. impiēgo)
1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas
2. trošiti:
impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari
3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti
B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - inagibile agg. pisarn. neuporaben (tudi ekst.):
in seguito ai danni arrecati dai teppisti, l'impianto è inagibile zaradi škode, ki so jo povzročili huligani, je objekt neuporaben - incoraggiante agg. ohrabrujoč, vzpodbuden:
le previsioni per l'economia nazionale sono incoraggianti gospodarska predvidevanja so vzpodbudna, vlivajo upanje - incursione f
1. vpad; vdor; napad; šport napad:
incursione aerea letalski napad
i ladri hano fatto un'incursione nella banca tatovi so vdrli v banko
2. pren. pog. nenaden obisk, naval - indegno agg.
1. nevreden:
pravo indegno a succedere razdedinjen, nevreden dedovanja
2. izprijen; zavržen:
essere indegno della stima degli altri ne zaslužiti spoštovanja drugih
individuo indegno izprijenec
3. sramoten, graje vreden:
parole indegne di te besede, ki so ti pod častjo - individuare
A) v. tr. (pres. individuo)
1. zadevati (značilnosti)
2. ugotoviti, ugotavljati; določiti, določevati; odkriti:
le sonde hanno individuato la posizione della carcassa sonde so ugotovile položaj ladijske razbitine
B) ➞ individuarsi v. rifl. (pres. mi individuo) izoblikovati se - infrangere*
A) v. tr. (pres. infrango)
1. (frantumare) drobiti, lomiti (tudi pren.)
2. (violare) prelomiti; prekiniti:
infrangere un accordo prelomiti sporazum
B) ➞ infrangersi v. rifl. (pres. mi infrango):
infrangersi contro, su lomiti se (ob) (tudi pren.):
le sue aspettative si infransero contro ostacoli insuperabili njegova pričakovanja so zadela ob nepremagljive ovire - ingigantire
A) v. tr. (pres. ingigantisco) izredno povečati
B) ➞ ingigantire, ingigantirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingigantisco) izredno se povečati, porasti (tudi pren.):
il debito estero si è ormai ingigantito tuji dolgovi so porasli čez vsako mero - ingrossare
A) v. tr. (pres. ingrōsso)
1. debeliti; povečati
2. napeti, napenjati:
le torrenziali piogge hanno ingrossato i fiumi ob hudih nalivih so reke narasle
B) ➞ ingrossare, ingrossarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingrōsso) povečati; narasti, naraščati - iniettare
A) v. tr. (pres. iniētto)
1. med. vbrizgniti, vbrizgati; dati injekcijo; injicirati
2. tehn. vbrizgniti, vbrizgati
B) ➞ iniettarsi v. rifl. (pres. mi iniētto) podpluti, prepojiti se s krvjo:
gli occhi gli si iniettarono di sangue oči so mu postale podplute - inondare v. tr. (pres. inondo)
1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi
2. pren. teči v potokih, liti:
lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz - insaccare
A) v. tr. (pres. insacco)
1. dati v vrečo:
insaccare il pallone šport poslati žogo v mrežo
2. kulin. nadevati meso, delati klobase
3. pren. stlačiti
4. pren. (infagottare) stlačiti, strpati; ohomotati:
l'avevano insaccato in un cappotto che gli arrivava ai calcagni ohomotali so ga v plašč, ki mu je segal do peta
B) ➞ insaccarsi v. rifl. (pres. mi insacco) zariniti se, stiskati se - interesántno
A) adv. in modo interessante
B) inter. interessante:
interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese - intervál (-a) m
1. (preseldek, premor; razmik) intervallo:
bolečine so se pojavljale v kratkih intervalih i dolori si facevano sentire a brevi intervalli
2. muz. intervallo:
harmonski interval intervallo armonico
mali, veliki interval intervallo diminuito, aumentato
3. mat. intervallo:
odprt, zaprt interval intervallo aperto, chiuso
meja intervala ampiezza dell'intervallo
4. fiz. intervallo:
frekvenčni interval intervallo delle frequenze acustiche
temperaturni interval intervallo di temperatura