Franja

Zadetki iskanja

  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
    vstajati ob rani uri alzarsi presto
    delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
    rani krompir patate primaticce
    bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
    PREGOVORI:
    rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca
  • ranno m lug:
    perdere il ranno e il sapone pren. biti ob trud in čas
  • rasēnte prep.
    rasente, rasente a tik ob
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razblažíti (-ím)

    A) perf. rendere mite, ingentilire:
    ljubezen razblaži l'amore ingentilisce

    B) razblažíti se (-ím se) perf. refl. diventare felice, gioire:
    ob spominih se mu je obraz razblažil al ricordo il volto gli si illuminò dalla felicità
  • razplêsti (-plêtem) | razplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sciogliere, disporre, districare:
    razplesti kito sciogliere la treccia

    2. stendersi a reticolo

    3. lit. sciogliere (la trama)
    razpletati kako misel sviluppare un'idea
    razplesti uganko sciogliere un enigma

    B) razplêsti se (-plêtem se) | razplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. concludersi, finire, risolversi

    2. chiarirsi (di situazione)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob dogodku se je razpletla anekdota il fatto diede lo spunto a un aneddoto
    po večerji se je razpletel pogovor dopo la cena si accese una vivace conversazione
  • razpotégniti (-em) | razpotegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. aprire, disserrare

    2. distendere; allargare:
    razpotegniti ustnice v nasmeh distendere la bocca in un sorriso

    B) razpotégniti se (-em se) | razpotegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. distendersi; prolungarsi, allungarsi:
    obraz se mu je ob novici razpotegnil al sentire la notizia mise il broncio, si imbronciò
    pren. razpotegnil se je v dolgega fanta s'era fatto un giovanotto lungo e allampanato, era diventato uno spilungone
  • razvésiti (-im) | razvéšati (-am)

    A) imperf. stendere (il bucato), appendere

    B) razvésiti se (-im se) | razvéšati se (-am se) perf., imperf. refl. (razrasti se) crescere, propagarsi; storcere:
    usta so se mu ob nepričakovani novici razvesila all'inaspettata notizia, storse la bocca
  • reputácija (-e) f reputazione:
    spraviti koga ob reputacijo rovinare la reputazione di qcn.
  • ribasso m

    1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
    essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
    fare un ribasso napraviti popust
    vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)

    2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
    giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)
  • ricevere v. tr. (pres. ricevo)

    1. sprejeti, sprejemati, dobiti:
    ricevere un regalo prejeti darilo
    ricevere lo stipendio prejeti, dvigniti plačo

    2. prejemati (kapaciteta):
    lo stadio può ricevere cinquantamila spettatori štadion lahko prejme petdeset tisoč gledalcev

    3. čutiti:
    ricevere sollievo čutiti olajšanje

    4. sprejemati (goste, stranke):
    il lunedì non riceve absol. ob ponedeljkih ne sprejema strank

    5. sprejemati (radijske, telefonske signale)
  • riempire

    A) v. tr. (pres. riēmpio)

    1. polniti, napolniti, zapolnjevati (tudi pren.):
    a ogni incontro mi riempie le orecchie di pettegolezzi ob vsakem srečanju mi napolni ušesa s čenčami
    riempire una lacuna zapolniti vrzel, praznino
    riempire lo stomaco nasititi se
    riempire un tramezzino nadevati, obložiti kanape (sendvič)
    riempire i vuoti zapolniti prazna mesta (v upravi)

    2. izpolniti, izpolnjevati (obrazec)

    B) ➞ riempirsi v. rifl. (pres. mi riēmpio)

    1. napolniti, polniti se (tudi pren.):
    alla vista delle atrocità della guerra il cuore si riempie di sdegno impotente ob pogledu na vojne grozote človeka obide nemočno ogorčenje

    2. nasititi se, nabasati se
  • rimanere* v. intr. (pres. rimango)

    1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
    dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
    tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
    cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
    rimanere in carica ostati na položaju
    la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

    2.
    rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
    rimanere vedovo ovdoveti
    rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
    rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
    rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
    rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
    rimanerci biti prevaran; pog. umreti
    rimanere in forse biti v dvomu
    rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
    rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
    rimane sospeso o stvari je treba odločiti

    3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
    non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
    non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo
  • riposare2

    A) v. intr. (pres. ripōso)

    1. počivati; ekst. spati; mirovati, pomiriti se:
    riposare sugli allori pren. počivati na lovorikah
    riposare in pace evfemistično počivati v miru
    senza riposare brez prestanka

    2. agr. počivati, odpočiti si (neobdelana zemlja)

    3. sedeti, ležati, opirati se (tudi pren.); zaupati, zanesti, zanašati se: zanašati se na obljubo (koga)

    B) v. tr. nuditi počitek:
    una lettura che riposa la mente branje, ob katerem si glava odpočije

    C) ➞ riposarsi v. rifl. (pres. mi ripōso) počivati, odpočiti se, odpočiti si
  • riscontrare

    A) v. tr. (pres. riscontro)

    1. primerjati, vzporejati

    2. preveriti, preverjati; ugotoviti, ugotavljati:
    al controllo non si sono riscontrate irregoralità ob kontroli niso ugotovili nepravilnosti

    3. toskansko srečati; naleteti (na)

    B) v. intr. ujemati se
  • rispētto m

    1. spoštovanje
    rispetti pl. izrazi spoštovanja:
    avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
    parlare con rispetto spoštljivo govoriti
    i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
    persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
    uomo di rispetto evfemistično mafijaš

    2. spoštovanje, upoštevanje:
    con rispetto parlando oprostite izrazu
    mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
    perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
    zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

    3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
    in rispetto sorazmerno s, z
    rispetto a v primerjavi s, z
    considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

    4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

    5. navt. rezerva, nadomestni del:
    ancora di rispetto nadomestno sidro
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • rók (-a) m termine; scadenza:
    držati se rokov rispettare i termini
    določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
    podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
    plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
    članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
    dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
    šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
    trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
    čakalni rok tempo di attesa
    šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
    šol. izpitni rok sessione degli esami
    voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
    civilno služenje vojaškega roka servizio civile
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!