Franja

Zadetki iskanja

  • fícek (-cka) m quattrino, soldo; ekst. soldi:
    ne imeti niti ficka non avere il becco d'un quattrino, essere in bolletta
  • fisico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. fizikalen; fizičen:
    geografia fisica fizična geografija
    leggi fisiche fizikalni zakoni

    2. fizičen, telesen:
    difetto fisico telesna hiba
    prestanza fisica krepkost telesa

    B) m

    1. fizik

    2. postava, telo, telesni ustroj, konstitucija:
    avere un bel fisico imeti lepo postavo
  • flíka (-e) f pog. (krpa, zaplata) pezza, toppa; pren.
    imeti majhno fliko zemlje possedere un pezzetto di terra
  • fobia f

    1. psihiatr. fobija

    2. pog. odpor, antipatija:
    avere la fobia della matematica imeti odpor do matematike
  • fōlle

    A) agg.

    1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
    sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
    avere un'idea folle imeti noro idejo

    2. tehn. prazen, prost (tek motorja)

    B) m

    1. blaznež, norec:
    sguardo da folle blazen pogled

    2. tehn.
    in folle v prostem teku:
    mettere il motore in folle dati motor v prosti tek
  • fōrbici f pl.

    1. škarje:
    forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
    avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
    usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
    le forbici della censura pren. cenzurne škarje
    le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

    2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)
  • formicolio m (pl. -ii)

    1. mrgolenje, gomazenje, mravljinčenje, vrvenje:
    il formicolio della folla nella piazza mrgolenje množice na trgu

    2. mravljinčenje, mravljinci:
    avere il formicolio a un piede imeti mravljinčasto nogo
  • forno m

    1. peč; pečica:
    levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
    pollo al forno pečen piščanec
    avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

    2. tehn. peč:
    forno fusorio talilna peč
    alto forno visoka peč, plavž
    forno crematorio krematorij

    3. pl. med. termoterapija:
    fare i forni biti na termoterapiji

    4. pren. peč:
    d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

    5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
    chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

    6. gled. žarg. prazna dvorana:
    fare forno igrati pred prazno dvorano
  • fortuna f

    1.
    Fortuna mitol. Fortuna

    2. usoda, slepa sreča, slučaj:
    volubilità della fortuna nestalnost usode
    la ruota della fortuna kolo človeške usode
    prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
    un gioco della fortuna igra usode
    dire la fortuna vedeževati
    dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
    a fortuna slučajno, srečno, po sreči
    atterraggio di fortuna prisilni pristanek
    mezzi di fortuna zasilna sredstva

    3. sreča:
    la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
    per fortuna k sreči
    fortuna che dobro, da; še sreča, da
    un colpo di fortuna nenadejan uspeh
    fare fortuna obogateti
    un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
    tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
    aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
    portar fortuna prinašati srečo

    4. premoženje, imetje, bogastvo:
    dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

    5. vihar, nevihta
  • fragola

    A) f

    1. bot. jagoda (rastlina in sadež) (Fragaria vesca)

    2.
    essere rosso come una fragola biti rdeč kot binkoštna češnja, imeti zdravo barvo

    B) agg. invar. (za samostalnikom) fres, svetlo rožnat, jagoden, jagodne barve:
    rosa fragola jagodno roza
    rosso fragola jagodno rdeč, fres
  • freccia f (pl. -ce)

    1. puščica, strelica:
    incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
    avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
    correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
    Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)

    2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka

    3.
    freccia di direzione avto nekoč smernik
    freccia del campanile konica zvonika
    a freccia puščičast
    ala a freccia aero puščičasto krilo
  • fruire v. intr. (pres. fruisco) uživati, koristiti, uporabljati, prejemati:
    fruire di una rendita, della pensione uživati rento, pokojnino
    fruire di un vantaggio imeti prednost
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gárje (gárij) f pl. med., vet. scabbia; rogna:
    imeti garje avere la scabbia
    nalesti se garij prendersi la scabbia
  • gēnio1 m

    1. mitol. genij

    2. duh:
    buono, cattivo genio dobri, zli duh
    essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

    3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
    avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
    è un genio universale vsestransko je nadarjen
    genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

    4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
    il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

    5. všečnost, prijetnost, okus:
    è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
    andare a genio biti všeč
    di genio rad
  • gennaio m

    1. januar:
    avere i pulcini di gennaio pren. imeti otroke na stara leta

    2. pren. pog. zmrzljivec
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • giovamento m korist:
    recare giovamento (a) koristiti
    trarre giovamento da qcs. imeti korist od česa
    essere di giovamento (a) biti v korist, biti koristen, koristiti