Franja

Zadetki iskanja

  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • illusione f

    1. iluzija, čutna prevara:
    illusioni ottiche optične prevare

    2. slepilo, utvara, samoprevara, blodnja, varljivo upanje; neuresničljiva sanjarija:
    farsi illusioni delati si iluzije, slepiti se, gojiti prazne upe
  • iluzíja (-e) f illusione:
    delati si iluzije farsi illusioni, illudersi
    živeti v iluzijah vivere di illusioni
  • imbrigliare

    A) v. tr. (pres. imbriglio)

    1. uzdati; natakniti uzde:
    imbrigliare l'asino per la coda pren. delati, narediti kaj narobe

    2. ekst. obrzdati; ukrotiti:
    imbrigliare le passioni obrzdati strasti
    imbrigliare un corso d'acqua hidravl. pregraditi vodni tok

    3. (rinforzare con briglie) podpreti, podpirati (s pregradami ipd.):
    imbrigliare un edificio pericolante podpreti podirajočo se stavbo

    B) ➞ imbrigliarsi v. rifl. (pres. mi imbriglio) zaplesti, zapletati se (v uzde)
  • imbrogliare

    A) v. tr. (pres. imbrōglio)

    1. zmešati, zamotati, zaplesti:
    imbrogliare la matassa pren. zaplesti stvar, delati zmedo

    2. navt. privezati jadra

    3. pren. zavreti, zavirati

    4. pren. zmesti

    5. prevarati

    B) ➞ imbrogliarsi v. rifl. (pres. mi imbrōglio)

    1. pomešati se, zmešati se

    2. zmotiti se, zgrešiti; zmesti se

    3. pren. zaplesti, zapletati se; komplicirati se:
    la faccenda si sta imbrogliando zadeva se zapleta
  • impeciare v. tr. (pres. impecio) smoliti:
    impeciarsi le orecchie pren. delati se gluhega
  • impegno m

    1. obveza, obveznost:
    assumere, contrarre un impegno obvezati se
    far fronte, adempire agli impegni izpolniti obveze
    avere molti impegni imeti veliko obveznosti
    senza impegno neobvezno

    2. pridnost, vnema, prizadevnost, zavzetost:
    lavorare con impegno, con grande impegno delati pridno, z veliko vnemo

    3. polit. angažiranost, angažma
  • impeto m

    1. sila, silovitost; naskok:
    fare impeto contro qcn. silovito koga napasti, naskočiti, zagnati se proti komu
    fare impeto contro qcs. pritisniti na kaj

    2. pren. zanos, zagon, vnema; naval:
    impeto oratorio govorniški zanos
    impeto d'ira naval jeze:
    agire d'impeto delati nagonsko
  • importanza f važnost, pomembnost; ugled:
    darsi importanza delati se važnega
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • indiano

    A) agg.

    1. geogr. indijski

    2. indijanski:
    camminare in fila indiana hoditi v gosjem redu, drug za drugim

    B) m (f -na) geogr.

    1. Indijec, Indijka:
    fare l'indiano delati se neumnega

    2. Indijanec, Indijanka
  • inglese

    A) agg.

    1. geogr. angleški:
    all'inglese po angleško
    giardino all'inglese angleški park
    gabinetto all'inglese angleško stranišče, WC
    riso all'inglese kulin. kuhani riž
    andarsene all'inglese popihati jo, oditi po francosko

    2.
    chiave inglese strojn. angleški ključ
    punto inglese obrt angleški šiv, vbod
    sale inglese farm. angleška sol
    zuppa inglese kulin. biskvit v kremi

    B) m, f geogr. Anglež, Angležinja:
    fare l'inglese delati se Angleža, delati se nevednega

    C) m jezik angleščina
  • ingrōsso avv.
    all'ingrosso trgov. na debelo; ekst. približno, površno:
    fare le cose all'ingrosso delati površno
  • innamorato

    A) agg. zaljubljen:
    innamorato cotto zateleban, do ušes zaljubljen
    essere innamorato di sé biti poln samega sebe

    B) m (f -ta) zaljubljenec, zaljubljenka; ljubljena oseba:
    fare l'innamorato delati se zaljubljenega
  • interès (-ésa) m

    1. (korist) interesse; tornaconto, utilità:
    braniti interese skupnosti agire nel pubblico interesse
    delati v svojem interesu fare il proprio interesse
    jur. pravni interes interesse legittimo

    2. (zanimanje, nagnjenje, potreba, želja) interesse:
    imeti velik interes za kaj avere grande interesse per qcs., interessarsi di qcs.
  • intríga (-e) f pejor. (spletka) intrigo, raggiro, macchinazione:
    delati, kovati, snovati intrige intrigare, brigare, fare raggiri
  • izlèt (-éta) m

    1. gita, escursione:
    delati, prirejati izlete fare gite
    iti na izlet andare in gita, fare una gita
    avtobusni izlet gita in pullman
    družinski, šolski izlet gita della famiglia, gita scolastica
    izlet na deželo scampagnata

    2. knjiž. digressione, divagazione, excursus

    3. volo
  • izménoma adv. alternamente, alternativamente, a vicenda; a, in turno:
    delati izmenoma lavorare a turno
  • izpít (-a) m esame:
    delati izpit fare, dare un esame
    izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit superare un esame
    prijaviti se k izpitu iscriversi a un esame
    žarg. cepniti, pasti na izpitu essere bocciato, rimandato, non superare l'esame
    učiti se za izpit prepararsi all'esame
    pog. vreči na izpitu bocciare all'esame
    rok za izpit scrutinio (di esami)
    diplomski izpit esame di laurea
    vozniški izpit esame di guida
    pisni, ustni izpit esame scritto, orale
    diferencialni, dopolnilni izpit esame suppletivo
    državni izpit esame di stato
    popravni izpit esame di riparazione
    preizkusni izpit esame di idoneità
    sprejemni izpit esame di ammissione
    strokovni izpit esame di abilitazione
    zaključni izpit esame finale
    zrelostni izpit esame di maturità