Franja

Zadetki iskanja

  • baffo m

    1. (zlasti v pl.) brk:
    un bel paio di baffi lepi brki
    ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
    torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
    mi fa un baffo pog. me ne briga

    2. pren.
    coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
    è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

    3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
    i baffi del gatto mačji brki

    4. pren. ekst. packa, madež:
    fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom
  • bagnare

    A) v. tr. (pres. bagno)

    1. zmočiti, namočiti:
    bagnare il baccalà namakati polenovko
    bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
    bagnare la bocca, le labbra piti

    2. pren. zaliti:
    bagnare una laurea zaliti diplomo

    3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
    il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj

    B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)

    1. kopati se

    2. zmočiti se, biti moker:
    bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože
  • ballare

    A) v. intr. (pres. ballo)

    1. plesati:
    ballate con noi zaplešite z nami

    2. skakati, poskakovati:
    ballare per la gioia skakati od veselja
    ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

    3. pozibavati se, majati se:
    la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

    4.
    far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
    far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
    far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

    5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
    la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

    B) v. tr. plesati:
    ballare un valzer plesati valček
    PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati
  • barbigi m pl. zalizci:
    ridere sotto i barbigi smejati se v brk, v pest
  • barón (-a) m

    1. barone

    2. (gospodarski mogotec) barone:
    industrijski baroni i baroni dell'industria

    3. iron. pallone gonfiato, borioso, (chi si dà arie da) gran signore
  • barone m (f -nessa)

    1. baron, baronica

    2. pren. baron, veljak, mogočnež:
    i baroni dell'industria veliki industrialci
    i baroni dell'università univerzitetni veljaki
  • bárvati (-am) imperf. ➞ pobarvati

    1. (pokrivati z barvo) tingere:
    barvati steno tingere la parete
    barvati si lase tingersi i capelli

    2. tingere di, colorare di (tudi pren.):
    zarja rdeče barva oblake l'aurora tinge le nuvole di rosso
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • bastone m

    1. palica:
    bastone nodoso grčava palica, gorjača
    bastone da passeggio sprehajalna palica
    bastone animato votla palica s skrito konico
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
    essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

    2. znak dostojanstva, avtoritete:
    bastone di maresciallo maršalska palica
    bastone vescovile škofovska palica
    avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi
  • báti se (bojím se) imperf. refl.

    1. (biti v strahu) avere paura, temere:
    hudo, močno bati se avere una paura da morire
    nič se ne boj! niente paura!
    fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
    bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

    2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
    bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
    (ne marati) non volere:
    bati se sitnosti non volere seccature, grane

    3. (biti v skrbeh za) temere per:
    bati se za zaslužek temere per il guadagno
    starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

    4. (domnevati, misliti) temere:
    bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
    ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

    5. pren.
    ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • baule m

    1. kovček:
    fare, disfare il baule pripraviti, sprazniti kovček
    fare i bauli pren. oditi
    viaggiare come i bauli pren. potovati, ne da bi kaj videli

    2. avto prtljažnik
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • beléžiti (-im) imperf., perf.

    1. (zapisovati) annotare; fare, prendere appunti:
    pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem ci raccomandiamo e porgiamo distinti saluti

    2. publ. (ugotavljati) notare, registrare:
    naši tekmovalci beležijo letos lepe uspehe quest'anno i nostri atleti stanno ottenendo ottimi risultati
  • belorók (-a -o) adj. dalle mani bianche; pejor. signorile, non uso alla fatica:
    beloroka gospoda i signori
  • bencínski (-a -o) adj. di, della benzina; a benzina:
    bencinska črpalka distributore di benzina
    bencinski hlapi i fumi della benzina
    bencinski kuhalnik fornello a benzina
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • benēvolo agg. prizanesljiv, dobrohoten, naklonjen:
    è stato benevolo verso i miei errori prizanesljiv je bil do mojih napak
  • benvenuto

    A) agg. dobrodošel

    B) m

    1. dobrodošlica:
    dare il benvenuto a qcn. komu izreči dobrodošlico

    2. dobrodošli:
    siate i benvenuti! dobrodošli!
  • berílo (-a) n

    1. šol. libro di lettura, letture; ekst. brano (del libro di lettura)

    2. (čtivo) lettura:
    detektivke so zabavno berilo i gialli sono una lettura divertente
    šol. obvezno berilo letture obbligatorie

    3. rel. epistola