prelómnica (-e) f
1. pren. svolta; giro di boa
2. passaggio (tra due periodi):
na prelomnici XIX. in XX. stoletja a cavallo fra l'Otto- e il Novecento
3. geol. faglia, frattura
Zadetki iskanja
- prēmere
A) v. tr. (pres. prēmo)
1. pritisniti, pritiskati:
premere il pedale del freno avto pritisniti na nožno zavoro
2. pren. (gravare) pritisniti, pritiskati:
premere qcn. con imposte pritiskati na koga z davki
3. pren. zasledovati:
premere il nemico in fuga zasledovati bežečega sovražnika
B) v. intr.
1.
premere (su) pritisniti, pritiskati (na) (tudi pren.)
2. biti pri srcu:
mi preme in quest'occasione ringraziare... rad bi se ob tej priložnosti zahvalil... - premériti (-im) perf.
1. misurare (tudi ekst.):
premeriti na oko misurare a occhio
2. pren. (prehoditi) percorrere, girare:
premeriti vso deželo girare tutto il paese
3. pren. (na hitro ogledati) misurare con lo sguardo, sbirciare;
premeriti od nog do glave squadrare qcn. da capo a piedi - premestítev (-tve) f trasferimento, trasferta; spostamento; tur. transfer angl.:
premestitev predmeta spostamento di un oggetto
premestitev na drugo delovno mesto trasferimento (di un dipendente) ad altro posto di lavoro - premestíti (-ím) | preméščati (-am) perf., imperf.
1. trasferire, traslocare; adm., voj. comandare, distaccare:
premestiti uslužbenca v drug oddelek distaccare un impiegato presso un altro ufficio
premestiti vojaka v drug garnizon distaccare, comandare un soldato a un'altra guarnigione
premestiti drugam, na oddaljeno (slabše) mesto sbattere, sbalestrare
premestili so ga v podeželsko mesto lo hanno trasferito, relegato in una città di provincia
2. spostare; sistemare, montare altrove:
premestiti mizo k oknu spostare il tavolo vicino alla finestra - prêmog (-a) m carbone, carbon fossile:
kopati, pridobivati premog scavare, estrarre il carbone
nahajališče premoga giacimento di carbone
rudnik premoga miniera di carbone
gretje na premog riscaldamento a carbone
zaboj za premog cassetta del carbone
pren. beli premog (vodna moč) carbon bianco
črni, lesni, rjavi premog antracite, carbone di legna, lignite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geol. alohtoni premog carbone alloctono
metal. koksanje premoga cokefazione - prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza
2. trasmettere, trasportare:
prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione
3. comunicare, trasmettere, veicolare:
prenesti bolezen veicolare una malattia
4. riportare, trasferire, tradurre:
prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica
5. rad. trasmettere:
prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita
6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi
7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(dobro) prenašati leta portare bene gli anni
jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
jur. prenesti lastništvo permutare
inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
prenesti na daljavo teletrasmettere
prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - preníkati (-am) | preníkniti (-em) imperf., perf. filtrare, infiltrarsi, penetrare; trasudare; trapelare:
voda je prenikala skozi stene l'acqua filtrava dai muri
pren. kljub tajnosti je novica vseeno preniknila na dan per quanto segreta la notizia ugualmente trapelò - prenòs (-ôsa) m
1. trasporto, spostamento; jur. devoluzione; trg. riporto; biol., kem. traduzione; adm. trascrizione; jur., ekon., rel. traslazione; biol., med., strojn. trasmissione; jur. (prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi) voltura:
prenos blaga trasporto della merce
prenos električne energije trasporto della corrente elettrica
trg. prenos salda riporto del saldo
ekon. prenos vrednostnega papirja trasmissione di un titolo
jur. prenos dediščine devoluzione dell'eredità
adm. prenos pristojnosti trasferimento, attribuzione delle competenze
adm. prenos pristojnosti na deželne organe regionalizzazione
ekon. prenos davka traslazione d'imposta
rel. prenos relikvij traslazione delle reliquie
biol., med. prenos dednih bolezni trasmissione di malattie ereditarie
strojn. jermenski, zobniški prenos trasmissione a cinghia, a ingranaggio
2. rad. trasmissione:
radijski, televizijski prenos trasmissione radiofonica, televisiva
neposredni prenos trasmissione in diretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. prenos dalje riporto
prenos misli telepatia
prenos na daljavo teletrasmissione
inform. prenos podatkov trasmissione dati
jur. prenos postopka rimessione
jur. prenos pravice surrogazione - preoblikován (-a -o) adj. trasformato, trasfigurato; rimodellato:
preoblikovani spomini na otroštvo l'infanzia trasfigurata nel ricordo - preorientírati (-am)
A) perf. (preusmeriti) riordinare; mutare indirizzo, direzione; imprimere un nuovo indirizzo; orientare altrove:
preorientirati vzgojo otrok imprimere un nuovo indirizzo all'educazione dei bambini
B) preorientírati se (-am se) perf. refl. orientarsi, indirizzarsi (altrove):
podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov la ditta si è orientata verso la fabbricazione di prodotti di plastica - preostáli (-a -o) adj. rimasto, rimanente, residuo; altro:
pripovedoval mu je o preostalih dveh mestih, ki si ju je ogledal na potovanju parlò delle altre due città che aveva visitato durante il viaggio - preostánek (-nka) m resto; avanzo, sopravanzo:
nekaj denarja je zapravil, preostanek pa dal na knjižico un po' di soldi li spese, il resto lo depositò sul libretto di risparmio
v Šempetru v Savinjski dolini so si ogledali zanimive preostanke iz rimskih časov a Šempeter in Val di Savinja visitarono alcuni interessanti resti di epoca romana - prepàd (-áda) m
1. precipizio, baratro, burrone, orrido, forra; (zelo strmo spuščajoča se strmina) dirupo
2. pren. divario; gap:
tehnološki prepad divario tecnologico
3. pren. (velika mera hudega) baratro, abisso, voragine, precipizio:
pehati koga v prepad obupa spingere uno verso il baratro della disperazione
najti izhod iz prepada sovraštva trovare una via d'uscita dall'abisso dell'odio
med njima je nepremostljiv prepad fra loro si apre un abisso insuperabile
biti na robu prepada essere sull'orlo del precipizio - prepíh (-a) m
1. giro d'aria, spiffero
2. ekst. critica, occhio critico;
odgovorne funkcije bi morale biti stalno na prepihu le cariche di responsabilità dovrebbero essere sempre trasparenti
Slovenci živimo na prepihu najrazličnejših političnih in kulturnih vplivov noi sloveni viviamo al crocevia dei più diversi influssi politici e culturali - prepís (-a) m
1. trascrizione; iscrizione; copiatura:
zmotiti se pri prepisu sbagliare nella copiatura, nel trascrivere
prepis na drugo šolo iscrizione a un'altra scuola
2. adm. copia; (neposreden prepis dela) apografo:
overovljen prepis copia legale
prepis je točen copia conforme all'originale
katastrski prepis voltura catastale
3. jur. trasferimento - prepísati (-píšem) | prepisováti (-újem) perf., imperf.
1. trascrivere, copiare (tudi šol. žarg. ), scopiazzare, riscrivere:
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
prepisati nalogo od sošolca copiare il compito dal compagno di banco, di scuola
2. jur. (prepisati v zemljiško knjigo) volturare, fare la voltura catastale
3. jur. trasferire, trasmettere (per contratto); trascrivere:
prepisati posestvo trasmettere il podere
4. šol. iscrivere (ad altro istituto)
5. traslitterare:
prepisovati cirilski napis v latinico traslitterare un'iscrizione cirillica in lettere latine
6. copiare, plagiare (un autore) - preplášiti (-im)
A) perf. ➞ plašiti
1. spaventare, impaurire
2. allarmare, turbare:
misel na spremembo ga je preplašila il pensiero dei cambiamenti lo turbava
B) preplášiti se (-im se) perf. refl. spaventarsi, impaurirsi, allarmarsi:
strahopetec je, hitro se preplaši è un pauroso che si spaventa per un nonnulla - preplêsti (-plêtem) | preplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. intrecciare, incrociare (tudi pren.), incrocicchiare; (gosto prepletati) aggrovigliare:
spomine na prednike prepletajo pravljice il ricordo degli antenati si intreccia con storie e leggende
2. coprire (con reticolo), disporre a reticolo:
zidove je prepletel bršljan i muri sono coperti dall'edera
B) preplêsti se (-plêtem se) | preplétati se (-am se) perf., imperf. refl. intrecciarsi, incrociarsi