sovrážiti (-im)
A) imperf.
1. odiare, detestare:
divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore
2. detestare, aborrire, non sopportare:
narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni
B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
Zadetki iskanja
- sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
osebni sovražnik nemico personale
politični sovražnik avversario politico
sovražnik nasilja nemico della violenza
aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
sovražnik glasbe melofobo
sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
sovražnik novega misoneista - spaccato
A) agg.
1. pren. očiten; izrezan:
il ragazzo è suo padre spaccato fant je izrezan oče
2. pren. toskansko izrazit, čist, pravi, pravcat:
parlare fiorentino spaccato govoriti čisto florentinščino
B) m tehn. prerez - spacciato agg.
1. prodan:
è spacciato pren. izgubljen je, z njim je konec
2. razpečevan - spádati (-am) imperf.
1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco
2. andare; essere adeguato, convenire:
knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale
3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero - spago1 m vrvica; (čevljarska) dreta:
un gomitolo di spago klobčič vrvice
la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
tirare lo spago vleči dreto, čevljariti - spájanje (-a) n
1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
spajanje vesoljskih ladij docking
2. ekon.
spajanje podjetij fusione di imprese
3. kem.
spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno
4. metal.
spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura - spájati (-am) | spojíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia
2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
spajati podjetja fusionare aziende
spajati občine accorpare comuni
spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi
3. unire:
spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune
4. kem. combinare:
spajati elemente combinare elementi
5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
spojiti v celoto sintetizzare
spajati vrvi intugliare
B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. congiungersi, combinarsi, collegarsi
2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.) - spandere*
A) v. tr. (pres. spando)
1. raztresti, raztrositi; razmazati
2. razliti, razlivati:
spandere il vino sul tavolo razliti vino po mizi
spandere acqua evfemistično urinirati, odtočiti
spandere lacrime jokati se
3. oddajati, izžarevati (luč); razširiti, razširjati (vonj)
4. pren. knjižno razširiti, razširjati novico
5. zapraviti, zapravljati:
spendere e spandere na veliko zapravljati
B) ➞ spandersi v. rifl. (pres. mi spando)
1. razliti, razlivati se (tudi ekst.)
2. razširiti, razširjati se - sparire v. intr. (pres. sparisco)
1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
la macchia è sparita madež je izginil
sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
far sparire qcs. zmakniti kaj
2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
far sparire qcn. odstraniti koga - spáti (spím)
A) imperf.
1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.
2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano
3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra
4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori
5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli
B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno - specialitéta (-e) f specialità (tudi ekst.):
gost. postreči z domačimi in tujimi specialitetami offrire specialità nazionali e straniere - spelján (-a -o) adj. costruito; gettato; deviato:
čez reko je speljan most sul fiume è stato gettato un ponte
voda je speljana v jarek l'acqua è deviata nel fosso - speljáti (spéljem) | speljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì
2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare
3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia
4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato
5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.
6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume
B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scivolare, slittare
2. passare con forza, a stento - speljáva (-e) f
1. partenza:
speljava in ustavljanje partenza e fermata (di un veicolo)
2. deviazione:
speljava vode deviazione dell'acqua
3. seduzione, adescamento:
speljava deklet adescamento delle ragazze - spēndere* v. tr. (pres. spēndo)
1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
spendere e spandere na veliko zapravljati
2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
spendere il proprio tempo preživljati čas
spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti
3. absol. nakupovati - spergiurare v. tr., v. intr. (pres. spergiuro) priseči, prisegati po krivem:
giurare e spergiurare prisegati pri vsem, kar je svetega
spergiurare il vero lagati - spesato agg. ki dobi povrnjene stroške:
è spesato di tutto povrnejo mu vse stroške - spettare v. intr. (pres. spētto) pripasti, pripadati (komu):
la decisione spetta a lui odločitev je na njem
questo è quanto le spetta to je vse, kar vam pripada - spév (-a) m
1. canto:
pren. labodji spev canto del cigno
2. rel. canto religioso
3. lit. cantica, canto:
Božanska komedija ima tri dele in sto spevov la Divina Commedia ha tre cantiche e cento canti
Iliada ima 24 spevov l'Iliade ha 24 canti
spev o nimfah ninfale