Franja

Zadetki iskanja

  • sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
    točiti solze versare lacrime
    brisati si solze asciugarsi le lacrime
    najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
    solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
    ne biti vredno solz non essere degno di pianto
    obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
    pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
    pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
    pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
    pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
    studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
    potok solz un fiume di lacrime
    astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo
  • somiglianza f podobnost:
    a somiglianza knjižno podobno:
    a immagine e somiglianza di Dio po božji podobi
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sooblikováti (-újem) imperf. formare, modellare insieme; contribuire a modellare:
    naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš a modellare l'abitato sono stati insieme il carso e lo stile tipico delle case
  • soóčati (-am) | soóčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. confrontare, mettere a confronto

    2. contrapporre:
    soočiti sanje z resničnostjo contrapporre sogni e realtà

    3. (seznaniti, seznanjati) informare

    B) soóčati se (-am se) | soóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. confrontarsi (con); affrontare:
    soočiti se s problemi affrontare i problemi
  • soppesare v. tr. (pres. soppeso)

    1. potežkati

    2. pren. pretehtati:
    soppesare i pro e i contro pretehtati razloge za in proti
  • sopracuto agg. glasba najvišji:
    mi sopracuto najvišji e
  • soprano

    A) agg.

    1. gornji (v krajevnih imenih):
    Petralia Soprana e Petralia Sottana Gornja in Spodnja Petralia

    2. glasba sopranski

    B) m glasba sopran

    C) m, f (m pl. -ni; f pl. soprano) glasba sopranist, sopranistka
  • soprintendēnza f

    1. nadzorstvo; vodenje

    2. državna uprava, državno ravnateljstvo:
    soprintendenza ai beni storici e artistici državna uprava zgodovinskih in umetniških spomenikov
  • sorazmérje (-a) n

    1. proporzione; ragione:
    sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
    obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta

    2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
    dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito
  • sorbetto m kulin. sladoled (iz sirupov, sokov):
    non è un sorbetto pren. zoprna zadeva
    diventare un sorbetto pren. zmrzniti, zledeneti
  • sorgere*

    A) v. intr. (pres. sorgo)

    1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

    2. vziti, vzhajati

    3. izvirati

    4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
    mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
    sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

    5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
    sorgere in fama zasloveti

    B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
    il sorgere del sole sončni vzhod
  • sōrta f vrsta:
    che sorta di uomo è? kakšen človek je?
    di sorta noben, nikakršen
  • sórta (-e) f

    1. specie (tudi ekst.):
    krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva

    2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
    malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
    vse sorte tutte le specie, tutti i colori
    kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
    PREGOVORI:
    iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • sospēndere* v. tr. (pres. sospēndo)

    1. obesiti, obešati

    2. pren. prekiniti, prekinjati:
    sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
    la seduta è sospesa seja je prekinjena

    3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
    sospendere un alunno izključiti učenca
    sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom
  • sostanza f

    1. filoz. substanca, podstat

    2. snov, tvar:
    sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

    3. kem. sestavina

    4. anat. snov; skorja:
    sostanza bianca možganska bel, belina
    sostanza grigia siva možganska skorja

    5. jedro, bistvo, vsebina:
    in sostanza v bistvu, skratka
    badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

    6. hranljivi del; hranljivost:
    piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
    dare sostanza hraniti

    7.
    sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
    consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje
  • sostituire

    A) v. tr. (pres. sostituisco)

    1. zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

    2. kem. substituirati, zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

    B) ➞ sostituirsi v. rifl. (pres. mi sostituisco) zamenjati, priti na mesto drugega:
    la democrazia si è sostituita alla dittatura demokracija je zamenjala diktaturo
  • sotterrato agg. zakopan, pokopan:
    morto e sotterrato pren. pozabljen, zastarel
  • sottinteso

    A) agg.
    è sottinteso, resta sottinteso jasno je, se razume

    B) m skrita misel, zadnja misel; namig, aluzija:
    senza sottintesi jasno in naravnost
    parlare per sottintesi namigovati
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del