požréšen (-šna -o) adj.
1. goloso, ghiotto, ingordo; vorace:
požrešen na sladkarije ghiotto di dolci
2. pren. avido; rapace:
požrešen na denar, po denarju avido di denaro
Zadetki iskanja
- pràg (prága) m
1. soglia:
kamnit, lesen prag soglia lapidea, lignea
hišni, vežni prag soglia di casa, del corridoio
prestopiti prag oltrepassare la soglia
spotakniti se ob prag inciampare nella soglia
biti na pragu starosti essere alla soglia della vecchiaia
to se je zgodilo na pragu jeseni è successo quando l'autunno era alle porte
prestopiti prag hiše varcare la soglia di una casa
pren. pomesti pred svojim pragom badare ai fatti propri
2. žel. traversa:
betonski, hrastovi pragovi traverse di calcestruzzo, di quercia
3. ekst. soglia, limite (superiore, inferiore):
fiziol. prag bolečine soglia del dolore
slušni prag soglia di udibilità
fiziol. dražljajski prag soglia dello stimolo
geogr. ledeniški prag soglia glaciale - práksa (-e) f
1. pratica; prassi:
zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
načela in praksa principi e prassi
2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico
3. tirocinio, apprendistato, stage:
poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero
4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
vsakdanja praksa routine quotidiana - pránger (-ja) m hist. berlina, gogna:
postaviti na pranger mettere alla gogna - práska (-e) f
1. graffio; escoriazione; graffiatura, grattatura, fregatura, scalfittura:
praska na pohištvu sfregio sui mobili
pog. pri trčenju odnesti jo brez praske uscire incolume dallo scontro
2. pren. voj. (spopad) scaramuccia, avvisaglia; ekst. tafferuglio - práti (pêrem)
A) imperf.
1. lavare; sciacquare:
prati perilo lavare, fare il bucato
prati na roke, v pralnem stroju lavare a mano, in lavatrice
prati z milom in vodo lavare con acqua e sapone
2. scusare, scusarsi
3. pren. (oštevati) lavare il capo a qcn.
4. impers. diluviare, scrosciare
5. mont. flottare (il carbone)
6.
morje pere čeri il mare bagna gli scogli
pren. prati možgane lavare il cervello; fare il lavaggio del cervello
pren. prati umazano perilo lavare i panni sporchi
prati umazani denar riciclare denaro sporco
B) práti se (pêrem se) imperf. refl. essere lavabile - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - právi (-a -o)
A) adj.
1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno
2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco
3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla
4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto
B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia - právo (-a) n diritto; pog. facoltà di giurisprudenza, legge:
vpisati se na pravo iscriversi a legge
doktor prava dottore in legge
avtorsko pravo diritto d'autore
božje pravo diritto divino
cerkveno pravo diritto canonico
civilno pravo diritto civile
finančno pravo diritto finanziario
javno pravo diritto pubblico
kazensko pravo diritto penale
lastninsko pravo diritto di proprietà
materialno pravo diritto materiale
menično pravo diritto cambiario
naravno pravo diritto naturale
obče pravo diritto comune
običajno pravo diritto consuetudinario
osebno pravo diritto personale
pomorsko pravo diritto marittimo
procesno pravo diritto processuale
rimsko pravo diritto romano
upravno pravo diritto amministrativo - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - prebírati (-am) | prebráti (-bêrem) imperf., perf.
1. leggere, sfogliare:
prebirati klasike sfogliare i classici
2. scegliere, assortire, separare, vagliare, cernere, fare la cernita, selezionare:
prebirati jabolka za prodajo fare la cernita delle mele da vendere
srednja šola strogo prebira učence la scuola media seleziona severamente gli studenti
prebirati jagode na rožnem vencu pregare, snocciolare il rosario
pren. prebirati komu kosti accarezzare il groppone a qcn.
prebirati stopnice andare, salire per le scale
gozd. prebirati gozd sfoltire il bosco
3. pren. suonare:
prebirati piščal, klavir suonare il piffero, il pianoforte - prebítek (-tka) m
1. (presežek) eccedenza, avanzo, sopravanzo, sovrappiù:
vsega imeti na prebitek avere tutto in abbondanza, avere abbondanza, dovizia di tutto
2. ekon. surplus - prebiválec (-lca) | -lka (-e) m, f abitante; ekst. abitatore:
prebivalec mesta, vasi cittadino, paesano
prebivalci mest cittadinanza
gozdni, vodni prebivalci abitatori delle foreste, delle acque
prebivalci naše hiše inquilini
višina narodnega dohodka na prebivalca reddito nazionale pro capite
geogr. prebivalec Aoste, Bergama, Ljubljane, Trsta aostano, bergamasco, lubianese, triestino - prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti
1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
prebresti na hrib raggiungere la cima del monte
2. pren. superare (le difficoltà), sormontare - precipizio m (pl. -zi)
1. prepad; globel; strmina:
roccia a precipizio sul mare prepadna stena nad morjem
correre a precipizio pren. teči silovito
un precipizio pren. grmada, velik kup
2. pren. brezno, prepad:
essere sull'orlo del precipizio biti na robu brezna - prečákati (-am) perf. passare (aspettando); aspettare; trascorrere (il tempo); vivere, passare (aspettando):
prečakati dopoldan aspettare tutta la mattinata
vojno prečakati na deželi stare in campagna durante la guerra; imboscarsi - predávanje (-a) n lezione, lettura; conferenza; corso:
predavanje o Danteju lettura dantesca, lezione su Dante, lectura Dantis
nastopno predavanje lezione inaugurale
hoditi na predavanja frequentare le lezioni, i corsi - predhóden (-dna -o) adj. precedente; antecedente, anteriore; previo; precostituito:
jur. predhoden dokaz prova precostituita
potrdilo izdajamo ob predhodnji prošnji na kolkovanem obrazcu il certificato si rilascia previa domanda su carta da bollo
po predhodnem dogovoru previo consenso
predhodni dogodek antecedente, antefatto
predhodni prikaz prefigurazione
predhodno sporočilo preavviso - predicamento m
1. pridiganje
2. dober glas, ugled:
esser in buon, in cattivo predicamento biti na dobrem, slabem glasu
3. filoz. predikament; (logična) kategorija - predizobrázba (-e) f šol. preparazione; abilitazione:
ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo preparazione abilitante all'ammissione all'università