Franja

Zadetki iskanja

  • tólči (tólčem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
    tolči po vratih battere alla porta, bussare
    tolči po mizi battere sul tavolo
    tolči s kljunom beccare
    tolči s krampom picconare
    tolči z gorjačo randellare
    tolči z macolo mazzolare
    tolči z nogo pestare il piede, i piedi

    2.
    tolči gramoz dimezzare la ghiaia
    tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
    tolči maslo fare il burro
    tolči smetano montare la panna

    3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
    v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
    toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

    4.
    tolči z repom dimenare la coda
    tolči s krili sbattere le ali

    5. pren. battere (del cuore):
    srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

    6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
    tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
    letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

    7. tolči po attaccare, criticare:
    kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

    8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
    kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

    9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
    nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

    10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
    nekako že tolčemo si campa
    tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
    tolči lakoto fare la fame
    vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
    tolči rekord battere un record
    pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

    B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

    1. battersi:
    pren. tolči se po glavi pentirsi
    tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

    2. battersi, lottare

    3. contrastare, essere in contrasto:
    njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
    barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

    4. pren. campare, vivacchiare
  • tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
    tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
    tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
    ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento
  • tolikér (-a -o) adj. tanto, così grande:
    v sosednji trgovini nimajo tolikere izbire nel negozio vicino non c'è tanta scelta
    vse je odvisno od tolikerih stvari tutto dipende da tante circostanze
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tollerare v. tr. (pres. tōllero)

    1. prenašati, trpeti:
    non tollera il caldo ne prenese vročine
    tollerare le offese trpeti, prenašati žalitve

    2. tolerirati; dopustiti, dopuščati; biti prizanesljiv do:
    tollerare tutte le religioni dopuščati vsa verstva
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • tōrcere*

    A) v. tr. (pres. tōrco)

    1. zaviti, zviti:
    torcere il braccio zviti roko
    non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
    torcere il collo zaviti vrat
    dare del filo da torcere pren. delati preglavice

    2. upogniti, upogibati:
    torcere un ramo upogniti vejo
    torcere la bocca kriviti usta
    torcere il naso vihati nos

    3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
    torcere il significato sprevrniti pomen

    B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)

    1. zvijati se:
    torcersi dalle risa zvijati se od smeha

    2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
  • tornare

    A) v. intr. (pres. torno)

    1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
    tornare a casa vrniti se domov
    tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
    tornare a bomba vrniti se k temi
    tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
    tornare a gola izpahovati se (jed)
    tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
    tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
    questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

    2.
    tornare a qcs. vrniti se k temi
    tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
    tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
    tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
    tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

    3. postati; spet postati (tudi pren.):
    dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
    questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

    4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
    il conto torna račun je točen, se ujema
    tornare conto izplačati se
    non mi torna nisem prepričan
    il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

    B) v. tr.

    1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

    2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
  • torsolo m peščišče; ogrizek:
    non star lì come un torsolo! pren. ne drži se kot lipov bog!
    non valere un torsolo pren. biti tepec, zguba
  • totò otr.
    fare totò našeškati:
    se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek
  • tožník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. accusatore (-trice)

    2. jur. attore, attrice
    PREGOVORI:
    brez tožnika ni razsodnika senza querelante non c'è giudicante
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • tradire

    A) v. tr. (pres. tradisco)

    1. izdati; prevarati:
    tradire le attese di izdati pričakovanja
    tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
    tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
    tradire un segreto izdati skrivnost
    tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

    2. pren. varati:
    se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

    3. pokazati, odkriti

    B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se
  • transigere* v. tr. (pres. transigo)

    1. skleniti, sklepati transakcijo

    2. pravo poravnati:
    transigere una lite poravnati spor

    3. absol. popustiti, popuščati; ne izpolniti, ne izpolnjevati, odpovedati:
    è un uomo che non transige to je človek, ki ne popusti
    transigere col dovere ne izpolniti dolžnosti
  • trascendentale agg.

    1. filoz. transcendentalen; transcendenten

    2. ekst. nadnaraven, nespoznaven:
    non è trascendentale pog. čisto preprosto je
  • trasferibile agg. prenosen, prenosljiv; vnovčljiv:
    assegno non trasferibile ekon. neprenosljivi ček
  • trattenere*

    A) v. tr. (pres. trattēngo)

    1. zadržati

    2. zabavati:
    trattenere gli ospiti zabavati goste

    3. zadržati; zaustaviti, zaustavljati

    4. pridržati; ne oddajati

    5. odbiti:
    trattenere il 10 per cento di interesse odbiti 10 odstotkov obresti

    6. preprečiti, preprečevati

    B) ➞ trattenersi v. rifl. (pres. mi trattēngo) zadržati se; ustaviti se (tudi pren.):
    non poter trattenersi dal ridere ne moči zadržati smeha
    trattenersi su un argomento zadržati se pri temi
  • tráva (-e) f

    1. erba:
    spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
    grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
    pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
    popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
    gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
    naročje trave un fascio d'erba
    angleška trava erba inglese
    gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
    pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
    ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
    evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
    žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
    slišati travo rasti sentir crescere l'erba

    2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
    klasasta trava spigata
    latasta trava poa (Poa)
    volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
    morska trava zostera (Zostera marina)
    pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
    trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
    PREGOVORI:
    trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde
  • trave f

    1. greda, tram; bruno:
    fare d'ogni fuscello una trave pren. delati iz muhe slona
    vedere la pagliuzza nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio occhio pren. biblijsko videti slamico v očesu bližnjega in ne videti bruna v svojem očesu

    2. šport greda