více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio
Zadetki iskanja
- vicēnda f
1. menjava, izmenjavanje, alterniranje:
la vicenda delle stagioni menjava letnih časov
l'umana vicenda človeško življenje
2. agr. kolobarjenje, rotacija
3. pripetljaj, dogodek, doživljaj:
con alterne vicende z menjajočo se srečo
narrare le proprie vicende pripovedovati svoje zgode in nezgode - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
utrujen videz aria stanca
mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
poznati na videz conoscere di vista
za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
varovati zunanji videz salvare le apparenze
ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
videz vara l'apparenza inganna - vigēnte agg. veljaven
secondo le norme vigenti po veljavnih predpisih - viháriti (-im) imperf.
1. (tudi impers.) imperversare, infuriare (di tempesta, uragano)
najbolj je viharilo na Karibih l'uragano più violento imperversò sui Caraibi
2. galoppare, andare di gran carriera
3. tr. pren. sballottare, agitare, scrollare:
veter vihari zastave il vento scrolla le bandiere
4. tr. pren. (vznemirjati) turbare, eccitare - vihráti (-ám) imperf.
1. sventolare, svolazzare; tr. scuotere, scrollare:
zastave vihrajo le bandiere sventolano
veter vihra zastave il vento fa sventolare le bandiere
2. correre; galoppare
3. pren. imperversare, infuriare
4. pren. annaspare, gesticolare - vihtéti (-ím)
A) imperf.
1. brandire; sventolare:
vihteti bič brandire la frusta
vihteti zastavice sventolare le bandierine
2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
vihteti koso falciare
pren. vihteti pero scrivere
pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)
B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
vihteti se na konja balzare in sella
vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia - vijáček (-čka) m dem. od vijak vitina:
pren. biti le droben vijaček v stroju essere soltanto un'insignificante rotella del congegno - víla1 (-e) f villa:
arhit. Paladijeve vile le ville palladiane - virgola f
1. jezik vejica:
doppie virgole narekovaji
punto e virgola podpičje
non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten
2. mat. vejica
3. zavojek las - virgoletta f
1. pomanjš. od ➞ virgola
2. narekovaj:
tra virgolette v narekovajih (tudi pren.);
aprire, chiudere le virgolette odpreti, zapreti narekovaje - virtù f
1. čednost, vrlina:
virtù civili civilne vrline
2. relig. čednost, krepost:
virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost
3. knjižno krepostna oseba
4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
fare di necessità virtù delati iz nuje krepost
5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka
6. duševna moč; hrabrost
7. knjižno sposobnost
8. učinek; vpliv; moč:
le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
la virtù delle stelle vpliv zvezd
in, per virtù di po, na podlagi:
in virtù della legge po zakonu
9.
virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor) - viscere m (m pl. -ri, f pl. -re)
1. anat. črevo
2.
visceri m pl. (živalska) čreva
3.
viscere f pl. ekst. knjižno maternica
4.
viscere f pl. pren. nedra, notranjščina:
le viscere della montagna, della terra nedra gore, zemlje - viséti (-ím) imperf.
1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia
2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer
3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase
4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte
5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica
6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra
7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego - visibile agg.
1. viden, vidljiv:
realtà visibile vidna stvarnost
visibile a occhio nudo viden s prostim očesom
2. ekst. jasen, očiten
3. odprt javnosti; ekst. dostopen
4. dovoljen, ki si ga lahko ogledaš:
film visibile ai soli adulti ogled filma je dovoljen le odraslim - visòk (-ôka -o)
A) adj.
1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri
2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto
3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta
4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore
5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo
6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society
7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi
8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili
9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo
10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino
B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo - vitálen (-lna -o) adj.
1. vitale:
vitalni organi organi vitali
2. ekst. vitale, essenziale, elementare:
vitalni pogoji za delo le condizioni elementari per lavorare
3. (poln življenjske moči) vitale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
filoz. vitalna sila forza vitale - víti1 (víjem)
A) imperf.
1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita
2. avvoltolare, avvolgere
3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo
4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone
5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco
6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza
B) víti se (víjem se) imperf. refl.
1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare
2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando
3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino
4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano - vitráj | vitráil (-a) m um. vetrata:
vitraji gotskih katedral le vetrate delle cattedrali gotiche