vero
A) agg.
1. resničen, pravi
2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti
3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)
4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato
5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik
B) m
1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično
2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi
Zadetki iskanja
- versare1
A) v. tr. (pres. vērso)
1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje
2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino
3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga
4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo
5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe
6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek
B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)
1. razliti se; raztresti se
2. zlivati se (tudi pren.) - vērso4 prep.
1. proti, na, nad
verso di (+ osebni zaimek) proti:
la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
veniva verso di noi prihajal je proti nam
2. pri, blizu:
sta verso il centro stanuje blizu centra
3. proti (časovno):
ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru
4. pri (približno):
pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih
5. do (v odnosu do):
nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev
6. trgov. (contro) proti:
consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu - vertigine f
1. med. vrtoglavica, omotica:
cosa da far venire le vertigini pren. nekaj presenetljivega, da se ti v glavi zvrti
avere le vertigini pren. zmotiti se
soffrire di vertigini bolehati za vrtoglavico
2. pren. omotica; vznemirjenje
3. veter. (capostorno) vrtoglavost - vertikála (-e) f mat. verticale (tudi ekst.); geod. (navpičnica) verticale:
vertikala in horizontala la verticale e l'orizzontale
betonske vertikale novega časa le odierne verticali in cemento armato
v vertikalo grajena slika un quadro impostato sulla verticale
vertikala razpredelnice colonna della tabella - veselíti (-ím)
A) imperf.
1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!
2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica
B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.
1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato
2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso - vesláti (-ám) imperf.
1. remare, vogare; fare il rematore; šport. praticare il canottaggio
2. nuotare:
bober vesla z zadnjimi nogami il castoro nuota con le zampe posteriori
3. pren. (letati) volare, veleggiare
4. andare gesticolando
5. gesticolare - vést2 (-í) f notizia, nuova; voce:
razveseljiva vest allegra notizia
najnovejše vesti ultime notizie, recentissime
športne vesti notizie sportive; rad. notiziario sportivo
potrditi, zanikati vesti confermare, contestare le notizie
(v osmrtnicah) sporočam žalostno vest, da je umrl ... ci duole informare che è deceduto... - vêsti (vêdem)
A) imperf.
1. (peljati) condurre, portare; associare:
vesti koga za roko portare qcn. per mano
vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri
2. (voditi) portare:
vesti do zmede, v zmedo portare al caos
B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.
1. comportarsi, portarsi:
vesti se kot gospodar farla da padrone
vesti se mirno comportarsi tranquillamente
vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.
2. comportarsi, agire:
umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera - vestigio m (m pl. -gi, f pl. -gia)
1. sled, stopinja (tudi pren.); ekst. noga:
seguire le vestigia pren. iti po stopinjah
2. pren. sled
3.
vestigia f pl. ruševine:
le vestigia di Tebe ruševine Teb - véšča (-e) f
1. zool. falena (Operophtera brumata); pl. vešče piralidi (sing. -e) (Pyralidae);
moknata vešča piralide (Pyralis farinalis)
velika voščena vešča tignola degli alveari (Galleria mellonella)
2. pejor. strega; vecchia strega:
sežigati vešče na grmadah bruciare le streghe sul rogo
(mazačka) guaritrice, ciarlatana - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vetrina2 f
1. izložba, izložbeno okno (tudi ekst.):
ammirare le vetrine občudovati izložbe
mettersi in vetrina pren. razkazovati se, košatiti se, bahati se
2. vitrina
3.
vetrine pl. šalj. naočniki - vetta f
1. vrh; vrh gore, gora
in vetta na vrhu
giungere in vetta priti na vrh
2. pren. vrh, prvo mesto:
la vetta della classifica vrh lestvice
3.
vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave
4. vrh veje:
tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)
5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)
6. navt. konec vrvi (pri škripcu) - véz (-í) f
1. legame, laccio
2. strojn. elemento di accoppiamento, di fissaggio; giunto:
kovice, mazniki, vijaki in druge vezi i rivetti, le caviglie, le viti e altri elementi di fissaggio
3. anat. legamento:
medvretenčne, sklepne vezi legamenti intervertebrali, articolatori
4. legame:
družbene, družinske, sorodstvene vezi legami sociali, familiari, parentelari
gospodarske, kulturne vezi legami economici, culturali
krvna vez legame di sangue
ljubezenska, zakonska vez legame amoroso, coniugale
5. teh. giuntura:
natezna vez tirante; fiz., kem. legame
ionska vez legame ionico
šport. smuška vez attacco da sci
varnostna vez attacco di sicurezza - vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare - vi
A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)
1. vas, vam:
vi sento benissimo odlično vas slišim
devo darvi ragione moram vam dati prav
2. (v funkciji etičnega dativa)
vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen
3. pleon.
chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?
B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil
C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti - via2
A) avv.
1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo
2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje
3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo
B) inter.
1. proč!, stran!
2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!
3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!
4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!
C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj - vibrácija (-e) f vibrazione:
meriti vibracije misurare le vibrazioni